Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu suita iz scenske glasbe Henryja Purcella k igri Razvezani gordijski vozel (The Gordian Knot Unty'd), Koral z variacijami za violino in teorbo Williama Bradea, Koncert za violino, godala in continuo št. 3 v F-duru, op. 3 Pietra Antonia Locatellija in Sonata v C-duru, Hob. XVI:50 Josepha Haydna.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu simfonična pesnitev Amerikanec v Parizu Georgea Gershwina in Koncertantni duet za pozavno in orgle Gustava Holsta.

Ewa Lipska (1945), sodobna poljska pesnica, se pogosto loteva vsakodnevnih tem z vrtoglavo metaforiko, a hkrati z ironijo in humorjem. To velja tudi za pesem Začetek tedna, ki sta jo prevedla Krištof Jacek Kozak in Peter Svetina, interpretira pa jo dramska igralka Barbara Žefran.

Na sporedu simfonična pesnitev Sončna polja Blagoja Berse, 'Andante cantabile' - 2. stavek Godalnega kvarteta št. 1, op. 11 Petra Iljiča Čajkovskega, orkestrska suita Žlahtni meščan Richarda Straussa, Skice iz resničnega življenja, op. 71, suita za klavir štiriročno Maria Tarenghija, Zgodbe iz središča zemlje, op. 33 Nebojše Jovana Živkovića in FUNtazija za flavto in klavir Davida Beoviča.

Skupino skladateljev, ki so delovali v zlati dobi angleške glasbe v drugi polovici šestnajstega in na začetku sedemnajstega stoletja, zaradi izjemnih skladb za glasbila s tipkami imenujemo angleški virginalisti. To seveda ne pomeni, da so komponirali le za majhen, čembalu podoben instrument, ki ga danes poznamo kot virginal. Angleži so s tem izrazom vse do sredine sedemnajstega stoletja označevali vse instrumente, pri katerih po strunah brenkajo kratki jezički iz ptičjih peres. Šele pozneje so besedo virginal začeli uporabljati le za manjše instrumente, katerih strune potekajo vzporedno s klaviaturo.

V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali glasbo dveh raznorodnih izvajalcev: zasedbe Bossa de Novo in Uroša Perića. Oboji bodo v avgustu nastopili v ljubljanskih Križankah. Bossa De Novo v specifično ritmiko in harmonije bossa nove prirejajo tudi druge glasbene zvrsti, na primer jazzovske standarde in slovenske ponarodele pesmi in tudi manj znane skladbe slovenskih avtorjev. Uroš Perić pa z izjemno karizmo in odrsko prezenco navdušuje občinstvo po vsem svetu. S simpatičnim, širokim nasmehom osvaja srca odprta za glasbo.

Prebivalci Slovenije spadajo med tiste v Evropski uniji, ki pojedo najmanj rib, le Madžari so za nami zadnji. Lokalna akcijska skupina Istra z Obale je že pred leti sprožila pobudo o trajnostnem ribištvu, ozaveščanju o nabavi v lokalnem morju ulovljenih rib, in še več, o boljšem spoznavanju za prehrano primernih jadranskih rib. V njem se lovi okrog 70 vrst rib, večina ljudi pa po večini poleti na dopustu obeduje ali pripravlja le nekaj izbranih. Več o sami pobudi nam je po predstavitvi projekta v Fornačah pred dvema letoma povedala tamkajšna biologinja. Gre za dr. Andrejo Ramšak z Morske biološke postaje Piran, sestavnega dela Nacionalnega inštituta za biologijo. V uvodu v pogovor je opisala projekt »Dobro za morje – dobro zame«.

Poslušali boste prvi posnetek skladb Larise Vrhunc in Igorja Majcna za mezzosopran, baročno harfo in violo da gamba.

Izvrstna britanska mezzosopranistka Cathering King je na 22. festivalu Radovljica 2004 izvedla pester izbor vokalnih in vokalno-instrumentalnih skladb od srednjega veka do najnovejših skladb 21. stoletja. Spored je dopolnilo sedem skladb, ki jih je na koncertu La Cecchina/Ptica pevka prvič izvedla s harfistko Frances Kelly in z gambistko Asako Morikawa. Poleg takrat novih skladb Tansy Davies, Frances Kelly in Johna Woolricha so prvič izvedle naročena dela slovenskih stvarjalcev Larise Vrhunc in Igorja Majcna, ki jih bomo predstavili v tej oddaji: Dve parafrazi na Arcadelta: Io mi rivolgo indietro/Obrnem se nazaj in gledam na vsak korak in Il bianco e dolce cigno/Beli nežni labod skladatelja Igorja Majcna na besedila neznanega pesnika, potem pa skladbo Like a Vast Shadow/Kot brezkončna senca, ki jo je Larisa Vrhunc napisala na različna besedila neznanih evropskih pesnikov iz 13. in 17. stoletja, baročnega pesnika Henryja Vaughana in pesnic z Daljnega vzhoda. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Še drugič predstavljamo nedavni cede Patchwork belgijskega pikolista Petra Verhoyna, brez dvoma enega najboljših na svetu, ter izbor skladb, kjer so se mu pridružili enakovredni mojstri na svojih glasbilih. Na sporedu Gishora Wima Henderickxa za pikolo in afriške bobne, kjer se bo Verhoynu pridružil bobnar Pieterjan Vranckx na sedmih afriških bobnih, naslovna skladba zgoščenke Patchwork Jeroena D'Hoeja za pikolo in marimbo s Sylvie Erauw na marimbi in za konec še Sonatina Piccola Jana Van der Roosta, kjer bo ob klavirju Stefan De Schepper.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Izpod prstov dveh kitaristov mlajše generacije – Mateja Berlota in Matije Hozjana − tokrat zvenijo melodije tako starejšega kot tudi novejšega datuma. Matej Berlot je nastopil sredi aprila kot del cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, Matija Hozjan pa že novembra lani kot del cikla Solo e da camera Akademije za glasbo.

J. S. Bach: Suita za lutnjo v c-molu, BWV 997, izbor stavkov
D. Bogdanović: 6 balkanskih miniatur
C. R. Rivera: Vrtinec plesa – Tri muze za kitaro solo
Matej Berlot, kitara

Luis de Narváez: Canción del emperador (Mille Regretz Josquina des Preza)
H. Villa-Lobos: Etuda št. 11
M. C. Tedesco: Passacaglia, op. 180.
S. Brindle: El Polifemo de Oro
Matija Hozjan, kitara

Barbare Korun: Vnazaj,
Tanja Mastnak: Sibirija,
Mladen Dolar: Kamen in glas

Recenzije so napisale Veronika Šoster, Miša Gams in Marija Švajncer.

Predvajamo skladbo Strastra Alda Kumarja, Godalni kvartet št. 3 Janija Goloba, skladbo Devant une neige – Pred snežno belino Petra Šavlija in Prvi godalni kvartet Dušana Bavdka.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, z Nabrežine in iz Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2010.

Pisateljica Vlady Kociancich je poleg romanov in zgodb pisala tudi eseje. Izmed njenih številnih smo izbrali Obisk gospe Woolf, objavljen leta 2009 v literarni reviji Azul@RTE. Prvič smo ga v Eseju na radiu predvajali leta 2021.

''Čar zgodbe temelji na prizadevanju obeh likov, da bi delovala naravno v očitno nenormalni okoliščini: Virginia Woolf je prihajala neokrnjena iz drugega stoletja v sedanjost nebotičnikov in računalnikov, občudovalec pa jo preobremenjen želi pogostiti. Iz kuhinje ji prinese čaj in razočaran opazi pisateljičino zmedenost, ko ta prejme skodelico vroče vode in vrečko, obešeno na nit. Nato spoznamo, da to ni prvi ali edini gost, ki je pisatelja obiskal iz literarne preteklosti. Pred njo je iz osemnajstega stoletja prišel angleški pisatelj Samuel Johnson, poznan tudi kot dr. Johnson, ki mu gostitelj ni mogel izbrisati misli, da pogled iz dvigala, ki se je dvignilo, ni zastor kake gledališke scenografije, ki se spušča, medtem ko oni ostajajo na mestu.''

Glasbene vložke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz klavirskega cikla Las Presencias skladatelja Carlosa Guastavina, izvajala jih je pianistka Diana Baker. Oblikovalec zvoka eseja Janez Ahlin, bralca Mateja Perpar in Aleksander Golja.

Na koncertu 9. avgusta v okviru festivala Proms sta se v Kraljevi dvorani v Londonu finskemu šefu dirigentu Simfoničnega orkestra BBC Sakariju Orami pridružila rojaka, sopranistka Silja Aalto in violončelist Anssi Karttunen, za sijajno in srhljivo atmosferično skladbo Mirage, ki jo je navdihnila mehiška šamanka, vodilne finske skladateljice Kaije Saariaho, ki je umrla lani. Osupljivi južnokorejski pianist Seong-Jin Cho je izvedel Mozartov klavirski koncert št. 9 v Es-duru, 'Jeunehomme', na koncu pa je zazvenela še simfonična pesnitev Alpska simfonija Richarda Straussa.

Stari profesor, specialist za robotiko, se je vse življenje ukvarjal samo z eno stvarjo – z izdelavo robotov. Proti koncu kariere pa naleti na prav posebno žensko, ki ga s svojo frekvenčno modulacijo in ostalimi aduti tako očara, da se odloči za popolno spremembo v svojem življenju. Izkaže se, da tudi mojstri vse prehitro lahko postanejo žrtve svojih lastnih genialnih izdelkov.

Režiser: Barbara Hieng Samobor
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Profesor – Igor Samobor
Šofer in Policaj – Uroš Smolej
Mitničar – Nataša Barbara Gračner

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1999

Glasbena medigra.

Kratka zgodba Očetova maska je poklon pisatelju, esejistu, gledališkemu kritiku, uredniku in partizanu Jušu Kozaku ob 60. obletnici njegove smrti. Kozakova zgodba je mojstrovina o sinovem srečanju z mrtvim očetom, s preteklostjo in s svetom, ki izginja. Zato ne preseneča molovsko razpoloženje, ki pa ga avtor odmerja stvarno in natančno.

Režiserka Špela Kravogel,
interpret Željko Hrs,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2024.

V oddaji boste slišali glasbo Sigija Schwaba, enega najbolj vsestranskih jazzovskih kitaristov. Njegov glasbeni spekter sega vse od baroka do sodobnega jazza. Zven njegove kitare je slišati na kar 15.000 posnetkih, med njimi je večina nastala za radio, televizijo in filme. Sestavil je številne zasedbe, nekatere samo iz tolkal. Sodeloval je z vsemi nemškimi in mnogimi evropskimi jazzisti. Pogosto je sodeloval tudi s klasičnimi glasbeniki. Napisal je tudi več knjig o kitarskih tehnikah in slogih.