Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor pesmi Od vseh izdelkov je nemški dramatik, gledališki teoretik in pesnik Bertolt Brecht. Interpretira jo dramski igralec Uroš Smolej, prevedel jo je Ervin Fritz.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vera in luč je gibanje znotraj Cerkve, skupnost srečevanj, kjer se zbirajo otroci, mladostniki in odrasli z motnjami v duševnem razvoju, njihove družine in prijatelji. Gibanje se je začelo leta 1971 v Lurdu v Franciji, zbralo se je 15.000 ljudi, od tega 4000 »lučk«, kot imenujejo osebe s posebnimi potrebami v gibanju. Do danes se je gibanje razvilo v številnih državah, v Sloveniji deluje od leta 1983.

Tokrat vas vabimo k poslušanju stare španske glasbe, natančneje, sakralne glasbe iz tako imenovane španske »zlate dobe«. To več kot stoletno obdobje vsestranskega kulturnega in gospodarskega razcveta se je začelo v začetku 16. stoletja, za vladanja cesarja Karla Petega, svoj vrh pa je doseglo v letu 1580, ko je kralj Filip Drugi zavzel portugalsko kraljestvo. Španija je z ameriškimi, afriškimi in indijskimi kolonijami ter najmočnejšo trgovsko mornarico na svetu postala svetovna velesila.

Iz cerkve Svetega Marka v Kopru na 20. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Ervin Mozetič. Poje Zbor Svetega Marka.

Šestega junija lani sta v Avditoriju Igorja Stravinskega v Montreuxu v Švici nastopila Filharmonični orkester Francoskega radia in pianist Pierre-Laurent Aimard. Orkester je vodil dirigent Mikko Franck, na sporedu koncerta pa sta bila Koncert za klavir v G-duru Mauricea Ravela in Fantastična simfonija, op. 14 Hectorja Berlioza.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avgustovske Humoreske namenjamo češkemu pisatelju Jaroslavu Hašku in njegovemu nesmrtnemu črno-komičnemu romanu Dobri vojak Švejk. Hašek ga je napisal med letoma 1921 in 1923, vendar je delo žal ostalo nedokončano. Roman prinaša besedila, ki naj bi bila vsekakor šaljiva, zabavna in razvedrilna, vendar napisana z literarno roko. Tokrat predstavljamo prigodo z naslovom Švejk spet pri svoji marškompaniji.

Prevajalec: Jože Zupančič,
interpret: Primož Pirnat,
režiserka: Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden,
urednici oddaje: Staša Grahek, Ana Rozman,
leto nastanka: 2023.

V odlomkih Lehárja, Charpentierja, Halévyja, Bellinija, Bizeta in Verdija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Vespro della Beata Vergine – Večernice blažene Device oziroma Marijine večernice Claudija Monteverdija so izredno obsežno vokalno-instrumentalno delo, eno najpomembnejših na področju vokalne glasbe zgodnjega 17. stoletja. Desetega novembra lani so jih v Dvořákovi dvorani v Rudolfinumu v Pragi izvedli člani dveh praških glasbenih ansamblov – baročni orkester Collegium 1704 in vokalni ansambel Collegium Vocale 1704. V mednarodnem prostoru uveljavljeni glasbeni zasedbi je vodil njun ustanovitelj, priznani češki dirigent Václav Luks.
Monteverdi je delo za vokalne soliste, zbor, instrumentalni ansambel in basso continuo pisal v času, ko je še služboval na dvoru vojvode Gonzaga v Mantovi. Objavil ga je leta 1610 v Benetkah, skupaj z mašo in nekaterimi drugimi sakralnimi deli, pod naslovom Maša za najsvetejšo Devico za šest glasov, in Večernice za nekaj glasov s posameznimi sakralnimi spevi, primernimi za kapele in knežje sobane. Posvetil jih je papežu Pavlu V. in v njih med drugimi uglasbil besedila večernic na marijanske praznike. Kot celota predstavljajo izjemno glasbeno delo, za čas nastanka neponovljivo v bogastvu izraza, ki ga po pomembnosti lahko primerjamo z opero Orfej kot Monteverdijevim temeljnim prispevkom na področju operne glasbe.

V avgustu obhajamo pomemben praznik o veličastnem Jezusovem spremenjenju na gori. Pričuje o Jezusu kot odrešeniku in božjem sinu ter o rasti tudi za kristjane, da bi postali bližje nebeškemu kraljestvu, saj so navzoči lahko za trenutek videli njegovo božanstvo. Kaj globljega pa sporoča praznik in evangelijski odlomek, pa nam bo zaupal naš gost doc. dr. Samo Skralovnik, docent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo na teološki fakulteti univerze v Ljubljani.

Pozavna in rog sta instrumenta, ki ju sicer najdemo tudi med imeni orgelskih registrov. A ti skušajo bolj ali manj uspešno posnemati barvo in značaj teh glasbil, povsem drugače pa je, kadar ta dva instrumenta resnično zazvenita ob orglah. In postaneta orglam učinkovit kontrast, hkrati se z njimi zvočno presenetljivo dobro ujemata. To boste lahko slišali tudi v interpretaciji nocojšnjih cenjenih izvajalcev: dveh slovenskih glasbenih umetnikov, hornistke Zore Slokar in pozavnista Branimirja Slokarja ter uveljavljenega nemškega organista Klemensa Schnorra.

Dr. Jakob Prešern, živel je v letih od 1888 do 1975, je po končani gimnaziji v Ljubljani študiral pravo na Dunaju in leta 1912 tudi doktoriral. Prvo svetovno vojno je dočakal kot sodnik pripravnik v Novem mestu in bil leta 1915, ko se je zaradi hudih izgub avstro-ogrske vojske začela splošna mobilizacija, vpoklican ter nato v nabornem centru v Mariboru razglašen za "sposobnega za fronto". Izbrali smo začetne odlomke njegovega vojnega dnevnika, ki opisujejo Prešernove zadnje dni v zbirališču vojaških nabornikov v Žalcu in odhod v Admont na Zgornjem Štajerskem.

Interpretacija Matej Puc,
glasbena oprema Cvetka Bevc,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker.
Produkcija 2015.
Urednici oddaje Tina Kozin, Staša Grahek.

Decembrski glasbeni portret bomo namenili eni najpomembnejših slovenskih malih džezovskih zasedb, Ljubljanskemu jazz ansamblu. Pod vodstvom trobentača in izjemne glasbene osebnosti Urbana Kodra je igrala od srede petdesetih let prejšnjega stoletja do nekako leta 1968. Ob 85. obletnici rojstva gospoda Kodra so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pripravili razstavo o njegovem ustvarjanju, ogledate si jo lahko še do 5. februarja prihodnje leto. O skupini Ljubljanski jazz ansambel bosta nocoj govorila dva ključna člana: njen vodja, trobentač in avtor nekaterih izjemnih skladb dr. Urban Koder ter dolgoletni klarinetist zasedbe in aranžer Borut Bučar. Z njima se je pogovarjal Marko Kumer. Urednik oddaje Hugo Šekoranja.

Bettina Balàka se je rodila 1966 v Salzburgu, danes pa živi na Dunaju. Piše poezijo, prozo, dramatiko in radijske igre. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim nagrado Theodorja Körnerja, nagrado mesta Salzburg za poezijo, literarno nagrado Friedricha Schiedla in nagrado Georga Trakla.
Leta 2010 je izdala zbirko kratke proze z naslovom Na odprtem morju. Obsega šest zgodb, katerih dogajanje je pogosto umeščeno v preteklost, zgodovina pa se ves čas prepleta s fikcijo. Zgodbe so raznovrstne, njihova rdeča nit pa sta vprašanji etike in svobode.
Naslov uvodne zgodbe zbirke je Titanik. Njen glavni protagonist je znanstvenik, ruski botanik, genetik, agronom in geograf Nikolaj Ivanovič Vavilov, ki je v času med vojnama sodil med najpomembnejše botanike na svetu, leta 1940 pa je bil zaradi 'protisovjetske dejavnosti' obsojen na smrt. Umrl je v zaporu v Saratovu, ki je tudi dogajalni prostor zgodbe. Tu v Vavilovo življenje vstopi namestnik direktorja zapora, ki si v skladu s položajem seveda prizadeva, da bi zapornika uničil. Kljub na videz trdi drži pa spoznamo tudi njegovo bolj človeško plat. Pri tem igra pomembno vlogo njegova žena, ki jo seznani z Vavilovo zgodbo. Ženi se Vavilov zasmili, zato moža kljub splošnemu pomanjkanju občasno prosi, naj mu v zapor odnese hrano, s čimer v njem sproži notranji konflikt. Avtorica s popisom zgodb protagonistov na mojstrski način predstavi mehanizme delovanja totalitarne vladavine.
Odlomke je izbrala in prevedla Maruša Mugerli Lavrenčič.

Interpretira Matej Puc,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Gal Nagode,
režija Špela Kravogel,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2021.

Sklepno delo njegovega cikla O zvenu slik, ki je nastal po navdihu petih likovnih del, je skladba z naslovom Zadržan ton po istoimenskem delu slikarja Günterja Fruhtrunka iz leta 1965. Gre za barvni sitotisk na svetlem kartonu in po vsem svetu obstajajo kopije tega dela, ki jih je umetnik objavil leta 1967.

Besedilo s povsem »morsko« ali bolje »sredozemsko« tematiko: O soli. Gre za odlomke iz Mediteranskega brevirja hrvaškega pisatelja Predraga Matvejeviča v prevodu Vasje Bratina, knjige, ki na poznavalski, a hkrati privlačen način opisuje pojave, predmete, navade, zgodovino, zemljepis, lingvistiko in še kaj Sredozemlja, čemur v teh dopustniških dneh, ko smo nekateri z delom Sredozemlja morda še bolj povezani, namenjamo prenekatero misel. O soli, torej.

Igralec Branko Jordan,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2009.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.