Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Dnevi poezije in vina 2024
Jacek Dehnel (1980) je poljski pesnik, pisatelj, prevajalec in slikar. Njegova prva pesniška zbirka je bila zadnja knjiga, ki je izšla s pohvalnim besedilom poljskega nobelovca Czesława Miłosza na naslovnici. Dehnel je plodovit avtor devetih pesniških zbirk, petih romanov, nekaj zbirk kratke proze, kolumn in esejev. Med drugim je prevedel dela Philipa Larkina, Henryja Jamesa, Edmunda Whita, Francisa Scotta Fitzgeralda, J. M. Coetzeeja, Charlesa Dickensa in Williama Faulknerja. Njegova dela so prevedena v več kot 12 jezikov. Za svoje ustvarjanje je prejel književni nagradi Kościelskih in Paszport Polityki in bil nominiran za številne druge. Z možem od leta 2020 živi v Berlinu. Pesem Simetrija tematizira iztek neke ljubezni.

Prevajalec Klemen Pisk,
interpret Blaž Šef,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Arthur Honegger je v času sodelovanja s Šesterico ustvaril svojo najznamenitejšo skladbo Pacific 231. Prvotni naslov je bil Simfonični stavek, prvi izmed treh. Druga dva sta Rugby in Simfonični stavek št. 3. Naslov Pacific 231 je skladatelj dal skladbi, ko jo je končal. Najbolj priljubljena interpretacija je, da je skladba zvočna podoba parne lokomotive. Znano je, da je bil Honegger velik ljubitelj vlakov in lokomotiv.

Tomaž Lorenz je leta 1966 diplomiral iz violine v razredu prof. Leona Pfeiferja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izpopolnjeval se je pri uglednih koncertantih in pedagogih v Rimu, Sieni, Trstu in Budimpešti. Kot solist ter član Tria Lorenz in drugih komornih združenj je koncertiral v najpomembnejših svetovnih glasbenih središčih. Posvečal se je tudi pedagoškemu delu na Akademiji za glasbo; tam je deloval kot redni profesor komorne igre in predstojnik katedre za ansambelsko in komorno igro. Tako doma kot na tujem je vodil seminarje, tečaje in mojstrske delavnice komornega muziciranja. Bil je dejaven tudi kot studijski glasbenik; v njegovi diskografiji je več kot 30 plošč, med njimi kar 11 samostojnih.

Na sporedu: Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester v Es–duru, op. 107 in Godalni kvartet št. 8 v c-molu, op. 110.

Lani je minilo 90 let od odprtja prvega pravega travnatega civilnega letališča v Ljubljani, in sicer na obsežni ravnini med Mostami in Poljem. Ljubljančani in vsi Slovenci smo bili nanj zelo ponosni, saj je pomenilo novo okno v svet, za tiste čase zelo moderno in napredno. A razvoj letalstva je šel po vojni z neslutenimi koraki naprej in že tri desetletja pozneje smo morali zgraditi novo, veliko večje letališče Brnik s trdo pristajalno stezo, ki je lahko sprejela težka sodobna letala.

V oddaji gostimo Tiborja Miheliča Syeda, kulturologa, glasbenika, nekdanjega direktorja Slovenskega mladinskega gledališča in trenutnega direktorja Kina Šiška. V oddaji se bomo posvetili delovanju in razvoju Slovenskega mladinskega gledališča v obdobju, ko je bil Tibor Mihelič Syed njegov direktor, premišljevali o vlogi tega gledališča v prejšnjih sezonah in danes ter se spraševali, kakšna je pravzaprav vloga direktorja gledališča z javnim repertoarjem in stalnim igralskim ansamblom, ki pa se po vsebini še vedno razlikuje od klasičnega dramskega gledališkega programa. Vabljeni k poslušanju.

Glasbena medigra.

Schneiderjeva že vrsto let spada med najuspešnejše jazzovske skladateljice, njen veliki jazzovski orkester pa med najboljše tovrstne zasedbe na svetu. Tokrat predstavljamo ploščo, ki jo je leta 2000 posnela v živo s SWR Big Bandom iz Stuttgarta.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na 30. Sarajevskem filmskem festivalu so postregli s tremi slovenskimi premierami: družinsko kriminalno dramo Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja, dokumentarcem Zadnji kavboj scenarista in režiserja Tadeja Čatra in kratkim študentskim filmom Mentor Tinkare Klipšteter. Na več lokacijah po Ljubljani pa se odvija jubilejna, 10. izdaja Festivala kratkega filma FeKK. Zanj je značilno da se ne osredotoča le na prikazovanje, temveč kratki film poskuša tudi soustvarjati. In za konec še o Gala baletnem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma v sklopu 72. Ljubljana Festivala. Zasijale bodo baletne zvezde, ki jih je za to priložnost zbrala ruska primabalerina ukrajinskih korenin Svetlana Zaharova.

V Berliozovi operi v Montpellierju sta 16. julija nastopila Filharmonični orkester Francoskega radia in njegova orkestrska akademija. Pod taktirko Johna Eliota Gardinerja sta izvedla Uverturo k operi Oberon Carla Marie von Webra, Prvi klavirski koncert v C-duru Ludwiga van Beethovna in Simfonijo št 2 v c-molu, »Ukrajinska« Petra Iljiča Čajkovskega. V vlogi solista se je predstavil pianist Piotr Anderszewski.

Medicinska terminologija, nevrolingvistika – tovrstnim temam se posveča Gašper Tonin, doktor medicine ter absolvent slovenistike in splošnega jezikoslovja, ki svoji na prvi pogled povsem različni študijski področji pronicljivo povezuje. Letos je za izjemen študentski dosežek prejel Toporišičevo priznanje. Ob študiju je uspel delovati še kot glavni in odgovorni urednik znanstvene revije Medicinski razgledi ter kot jezikovni svetovalec pri Slovenskem medicinskem slovarju, pa kot urednik in avtor pri različnih pedagoških ter strokovnih publikacijah. Objavlja znanstvene prispevke, predava na kongresih in okroglih mizah. Na slovenistiki je leta 2021 diplomiral z nalogo Medicinska terminologija: terminotvorni postopki in kratice, za katero je prejel Dekanovo nagrado Medicinske fakultete, na primerjalni književnosti pa z nalogo Metafora – nevroznanstvena osnova. Navezujoč se na obe temi Gašper Tonin na primer pove, da ''z objavami v slovenskem jeziku krepimo strokovno terminologijo'', metafore pa da so nekaj, brez česar ne moremo, saj so ''mehanizem, vtkan v jezik in mišljenje''.

Legenda pravi – dokazila o njeni pravilnosti so prav tako številna kot o njeni nepravilnosti – da je na veliki petek leta 1555 papež Marcel zbral okrog sebe pevce in jih zaprosil, naj bo poslej glasba za veliki teden primernejša vsebini praznikov ter naj bodo besede in prepevanje kar se da razumljivi.
In legenda pravi, da je Palestrina zložil mašo, s katero je "rešil večglasno cerkveno glasbo".

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2010.

Tudi v tokratni oddaji bomo prisluhnili muzikalu, pod katerega glasbo se je podpisal slavni Andrew Lloyd Webber, ki je samo za glasbeno gledališče napisal glasbo za 13 muzikalov, avtorja scenarija in besedila pa Don Black in Christopher Hampton. Sunset Boulevard je musical, danes bomo stopili v njegovo drugo dejanje, ki je nastal po filmu z enakim naslovom iz leta 1950. Zgodba muzikala se vrti okoli Norme Desmond, zbledele zvezde nemega filma, ki v svoji propadajoči vili na slavnem Sunset Boulevard živi ujeta v preteklosti, vse dokler ne sreča mladega scenarista Joeja Gillisa, v katerem Norma prepozna priložnost za vnovično vrnitev na velika platna. Vmes se zgodi tudi ljubezen in končno tudi tragedija.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Herman Koch, rojen leta 1953, je eden najbolj branih nizozemskih avtorjev – med širše bralstvo, tudi ameriško, mu je uspel preboj z napetim psihološkim romanom Večerja, po katerem so posneli tudi film z Richardom Gerom v glavni vlogi, roman pa so prevedli v kar 45 jezikov. V Literarnem večeru, ki ga je pripravila Stana Anželj, Hermana Kocha spoznamo prek odlomkov iz dveh njegovih romanov: Vikenda z bazenom iz leta 2011 in Jarka iz leta 2016 (odlomke je prav tako prevedla Stana Anželj). Oba sta napisana v za pisatelja značilnem jedkem tonu in s psihološkimi zankami, v katerih so storilci tudi žrtve.

Interpretirajo Boris Ostan, Primož Pirnat in Brane Grubar,
vezno besedilo bere Mateja Perpar,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Nejc Zupančič,
režija Igor Likar,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2017.

Druga verzija oddaje iz cikla Po poteh elektroakustične glasbe, v kateri smo predstavili in poslušali skladbe za violončelo in elektroakustični posnetek skladateljice Kaije Saariaho Pres Iz bližine in skladateljev Bora Turela Sonotranjosti, Mathewa Adkinsa Noumena in Rudolfa Pepuche The End. Vezno besedilo in pesmi Vladimirja Kovačiča, Daneta Zajca in Percyja Byssheja Shellyja v prevodu Janeza Menarta so brali in interpretirali Maja Šumej, Ivan Lotrič in Maja Moll.

Častna gostja Dnevov poezije in vina 2024.
Valžina Mort (1981) že skoraj dvajset let živi v Združenih državah Amerike. Piše in objavlja tako v svojem maternem kot angleškem jeziku, v katerem so med letoma 2008 in 2020 izšle tri odmevne pesniške zbirke: Tovarna solz (2008), Zbrano telo (2011) in Glasba za mrtve in vstale od mrtvih (2020). Ta je bila po izboru časnika New York Times imenovana za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesnica je prejemnica številnih mednarodnih nagrad, med drugim kristala vilenice, Griffinove nagrade za poezijo ter Rilkejeve nagrade. Valžina Mort poučuje na Univerzi Cornell v zvezni državi New York. Iz antologije njene poezije Pesem o belih jabolkih, ki je izšla ob festivalu pri založbi Beletrina, smo izbrali nekaj pesmi iz prve in tretje omenjene zbirke, v katerih pripoveduje o družbenopolitičnih pritiskih in usojenosti, o tragiki sveta, ki jo upoveduje s humorjem, celo sarkazmom, vrača pa se tudi k Antigonini zgodbi, pokopu in neusmiljenemu medsebojnemu pobijanju bratov.

Prevajalka Kristina Kočan,
interpretka Mojka Končar,
režiserki Saška Rakef, Špela Kravogel,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.