Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Četrtek, 22. avg. 2024

Ars • Čet, 22. avg.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Dnevi poezije in vina 2024.
Pesnica in pisateljica Maja Haderlap je diplomirala iz gledaliških ved in germanistike na dunajski univerzi. Bila je sourednica slovenske literarne revije "mladje" na Koroškem ter vodja dramaturgije v Celovškem mestnem gledališču. Predavala je na univerzi v Celovcu, trenutno pa živi in ustvarja kot svobodna pisateljica v Celovcu. Njena prva pesniška zbirka "Žalik pesmi" je izšla leta 1983, morda pa je najbolj znana po romanu Angel pozabe. Za svoje delo je prejela tudi več pomembnih literarnih nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada, nagrado Ingeborg Bachmann ter nagradi Maxa Frischa mesta Zürich in Christine Lavant.

Prevajalec je Štefan Vevar,
interpretka pa Mojka Končar.
Produkcija leta 2024.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V oddaji bodo visoke C-je trosili Julien Dran, Franco Corelli, Nicolai Gedda in Neil Schicoff, čez magično mejo vsokega C pa se bodo povzpeli Rockwell Blake, Michael Spyres in Predrag Protić.

10:00
Poročila

Germaine Tailleferre se je rodila kot Marcelle Taillefesse, toda že v mladosti je spremenila ime v Taillferre, tudi zato, da bi kljubovala očetu, ki ni hotel podpirati njenega glasbenega študija. Klavirja se je učila doma z mamo in ob tem skladala kratke skladbe. Študij je nadaljevala na pariškem konservatoriju, tam pa je srečala Dureyja, Poulenca, Milhauda, Aurica in Honeggerja.

11:00
Poročila

Predvajali bomo Koncert za klavir in džezovski orkester Milka Lazarja, Pet ljudskih pesmi za alt in orkester Uroša Kreka in Rapsodijo za orkester Anžeta Rozmana.

12:00
Poročila

Prav na današnji dan pred 162 leti se je rodil eden najvplivnejših skladateljev poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja, Claude Debussy. Že za njegovega življenja so ga včasih označevali za prvega impresionističnega skladatelja, čeprav je to oznako odločno zavračal. V tokratnih Spominčicah se mu bomo poklonili s predvajanjem petih komornih in simfoničnih skladb, ki jih bodo predstavili slovenski poustvarjalci.

13:00
Poročila

Januarja letos je umrla ugledna nemška pesnica, pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in esejistka ter Büchnerjeva nagrajenka – Elke Erb. V slovenščini imamo njeno knjigo pesmi Bezeg v taktu oblakov, ki jih je prevedel Brane Čop.
Elke Erb se je rodila leta 1938 v Scherbachu v Severnem Porenju - Vestfaliji. Leta 1974 se je kot prevajalka iz ruščine predstavila s prevodom Marine Cvetajeve, v njenem prevajalskem opusu pa najdemo še Aleksandra Puškina, Aleksandra Bloka, Sergeja Jesenina, Borisa Pasternaka, Ano Ahmatovo in Olgo Martinovo. Svojo prvo pesniško zbirko Izvedensko mnenje je objavila leta 1975, leto pozneje ji je sledila zbirka Nekdo vpije: nikar!, leta 1978 je izšlo Omejeno potrpljenje, leta 1982 pa Tolažba. Za knjigo Kostanjev drevored je leta 1998 prejela nagrado Petra Huchla, prejela pa je še več drugih nagrad. Pred natanko desetimi leti je bila Elke Erb gostja festivala Dnevi poezije in vina; takrat se je z njo pogovarjala Urška P. Černe in zvočni zapis tudi prevedla.

Brali sta Alenka Resman Langus in Barbara Zupan, oddajo sta posnela Mirta Berlan in Marko Krebs.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

14:00
Poročila

To, kar sta za špansko glasbo Granados in Albeniz, pomeni na Portugalskem José Vianna da Motta. V drugi polovici 19. stoletja najdemo nacionalna gibanja v klasični glasbi pri skoraj vseh prebujajočih se narodih, ki so svojo lastno, izvirno kulturo in izročilo postavili v temelje svoje identitete. Joséja Vianno da Motto je njegov že zgodaj odkriti glasbeni dar ob podpori portugalskega kralja in plemstva pripeljal v Berlin, na slovito Scharwenkovo akademijo. Tam si je hitro ustvaril ugled kot pianist, muzikolog in dirigent. Leta 1885 je odpotoval v Weimar, v mojstrsko šolo k Franzu Lisztu. Sloviti Madžar se je o nadarjenosti mladega pianista in skladatelja izrazil z velikimi pohvalami in spodbudnimi besedami. Srečanja z Lisztom je da Motta do konca življenja opisoval kot svojo najdragocenejšo izkušnjo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Začenja se 27. mednarodni festival sodobnih uprizoritvenih umetnosti Mladi levi, gledališki festival, ki ga vsako leto organizira Bunker, zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev. Iz gozda Koseškega boršta se seli na Tabor in v Staro mestno elektrarno.
V Ljubljani in v Kranju pa odpirajo 4. kranjski Foto Fest. S festivalom že tretje leto sodeluje ljubljanska Galerija Fotografija, ki je v svojih prostorih na Trubarjevi v Ljubljani odprla razstavo iransko-kanadske fotografinje Kiane Hayeri z naslovom Obljube, vpisane v led, puščen na soncu. Prikazuje vsakdanje življenje žensk v Afganistanu med letoma 2018 in 2021, ko so se umaknile Zahodne vojaške enote.

Tokrat se posvečamo kontrabasistu Todorju Markoviču. Kot je značilno za poletje, nas čaka približno 10 let star koncertni posnetek njegovega igranja.
Decembra 2013 je bil Todor Marković študent prvega letnika na akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu svojega očeta Zorana Markoviča, po študiju v Ljubljani pa ga je pot vodila v Nürnberg. Tam je nadaljeval glasbeno izobraževanje pri Dorinu Marcu na univerzi za glasbo. Od leta 2021 je solokontrabasist Severnonemškega radijskega filharmoničnega orkestra.
Na ljubljanskem magistratu je v okviru cikla Dobimo se na magistratu Glasbene mladine ljubljanske izvedel Bass trip za kontrabas solo Peterisa Vasksa in Sonato v a-molu, arpeggione Franza Schuberta (pri klavirju je bila Maja Klinar).

Avgust Demšar je pisec kriminalk, skratka, žanrskih besedil; toda Demšar je tudi tisti pisec kriminalk, ki si iz romana v roman, iz kriminalke v kriminalko zastavlja avtorske izzive. Z romanom Estonia (izšel je pri založbi Pivec) je zaokrožil romaneskno trilogijo Vodenjaki, posvečeno vasici na Pohorju, v kateri je zelo verjetno najvišji odstotek umorov na svetu. Toda čeprav je v zaselku le nekaj hiš, je avtorju uspelo, da je ustvaril tri kompleksne romane o njem. Pri tem si je pomagal z različnimi prijemi: v najnovejšem romanu ima zelo pomembno vlogo preteklost, natančneje, nesreča trajekta Estonia leta 1994, v kateri so umrli starši romaneskne junakinje. Junakinja podeduje hišo v Vodenjakih in – voilà – prizorišče je pripravljeno za še eno kriminalko. Eno izmed presenečenj v romanu je zagotovo tudi to, da se prvi umor zgodi šele na polovici romana. Vendar je ta berljiv – tudi zaradi rahločutne karakterizacije romanesknih likov. Demšar je v romanu rešil še en problem: njegov junak Vrenko je zdaj upokojenec – kako naj sodeluje pri preiskavi umora? Vrenkov svet se je spremenil, nekoliko pa se spreminja tudi sam: tu ubere bližnjico, tam kaj poenostavi. Za nameček pisatelj spet zelo spretno, diskretno piše o sodobnem svetu. Več o romanu Estonia in še čem bo povedal v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Izbrali smo glasbo šestnajstega in sedemnajstega stoletja za zasedbe štiriindvajsetih, štiridesetih, vse do štiriinpetdesetih vokalnih ali instrumentalnih glasov.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v prvo polovico 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v popolnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine in dogodki, o katerih pripoveduje Bruno Volpi, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2010.

19:20
Poigra

Priča smo zvočnim zapisom iz Haloz iz leta 1975 pri pevkah in pevcih, ki so bili takrat pravo presenečenje in odkritje za marsikaterega raziskovalca in ljubitelja ljudskega izročila. Njihov arhaični način petja in vsebine pesmi s pričevanjem o življenju v času so vedno znova odkritje in poslušalca presunejo s prvinskostjo in neposrednostjo.

19:55
Poigra

Predstavili bomo komentirane posnetke 6. koncerta iz cikla Sozvočje svetov v 23. sezoni z motom Glasovi zemlje I. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije ga je izvedel 4. junija 2024 v slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani.

Godalci Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije so na zadnjem koncertu sezone izvedli koncert z naslovom Baročni potepuhi. Obdobje baroka so poleg romanja zaznamovala tudi velika potovanja plemičev in umetnikov. Pri obojih so potovanja pomenila del izobrazbe in prehoda v odraslo dobo. Prvi so se iz domačih dežel odpravili v Italijo, ki je bila njihov glavni cilj, na poti pa so se ustavljali tudi v pomembnejših mestih Evrope ter se navduševali nad različnimi znamenitostmi. V Italijo in njena mesta so se odpravljali tudi umetniki z namenom, da bi študirali glasbo in druge umetnosti starih mojstrov ter iskali novih življenjskih priložnosti. Te pa so pogosto dobili tudi v deželah, skozi katere so potovali, in povsod so puščali svoj odtis. Naše ozemlje je bilo v baroku del Svetega rimskega cesarstva in je že zaradi geografske lege in včasih tudi zaradi pomanjkanja kakovostne lokalne umetniške sile privabljalo tuje umetnike. Njihova dela še danes krasijo ohranjene baročne prostore, nekatera pa tudi umetniško zbirko Narodne galerije. Umetniški vodja Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je dirigent Steven Loy. Na zadnjem koncertu 23. sezone Sozvočje svetov so godalci izvedli spored, sestavljen iz skladb nemških in italijanskih baročnih ustvarjalcev iz druge polovice 17. in prve polovice 18. stoletja: Uverturo k operi Alcina Georga Friedricha Händla, Sonato št. 2 v g-molu: Armonico tributo Georga Muffata, Koncert, op. 7, št. 6: Ariadnine solze Pietra Locatellija in Concerto grosso – po Corellijevi sonati La Folia – Francesca Geminianija.

22:00
Poročila

V radijski baladi o ljubezni, veri in upanju se prepletata dve časovni in vsebinski ravni: na eni si v zakonu razočarana glavna oseba privošči spontano ljubezensko noč, hkrati pa se dogajanje s časovno distanco razvija nekaj desetletij pozneje.

Režiser: Peter Zobec
Dramaturginja: Gabrijela Lučka Gruden
Tonski mojster: Ivo Smogavec
Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc

Stara Mira – Milena Muhič
Mlada Mira – Barbara Jakopič
Prodajalec češenj Leon – Davor Janjić
Tašča Bojana – Angela Janko Jenčič
Veronika – Sonja Blaž
Mirin soprog Bojan – Peter Ternovšek

Uredništvo igranega programa.
Igra je bila posneta v studiih Radia Maribor aprila 1999.

Glasbena medigra.

Genadij Nikolajevič Ajgi je eden izmed ruskih pesnikov 20. stoletja, ki so trdno usidrani v svetovno književnost. Po rodu je bil Čuvaš, rodil pa se je leta 1934, torej pred devetdesetimi leti, v tedanji Čuvaški avtonomni sovjetski socialistični republiki. Svoje prve pesmi je napisal v čuvaščini, jeziku, ki sodi v družino turških jezikov. Čuvaši so namreč turška etnična skupina. Ajgi se je v Moskvo preselil v petdesetih letih in pozneje pisal v ruščini. Njegovo poezijo nam je s prevodom zbirke Pogled z drevesi leta 2009 približal Drago Bajt. Literarni nokturno prinaša izbor nekaj pesmi iz te zbirke.

Interpreta: Sabina Kogovšek, Zvone Hribar,
prevajalec: Drago Bajt,
režiserka: Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka: Sara Železnik,
mojster zvoka: Mirko Marinšek.
Redaktorici: Ingrid Kovač Brus, Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2009.

Gustav Mahler je pesnitev Pesem o zemlji zasnoval leta 1907, ko je doživljal težke čase. Zaradi protijudovsko usmerjenih političnih spletk je moral odstopiti z mesta umetniškega vodje Dunajske dvorne opere, kmalu potem je umrla njegova prvorojenka Marija in nazadnje so še Mahlerju samemu odkrili neozdravljivo bolezen srca. Prijatelju, dirigentu Brunu Walterju, je napisal, da je naenkrat izgubil vse, kar je mislil, da je dosegel, in da je spet moral shoditi kot novorojenček.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov