Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Predvajamo zbor del Antonia Salierija, Jeana Sibeliusa in Franza Liszta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo glasbo izpod taktirke dveh velikih dirigentov, ki sta z glasbenim in humanitarnim delovanjem širila ideje miru in prijateljstva. To sta Leonard Bernstein in Daniel Barenboim.

Pesnik Jure Vuga je nase opozoril leta 2009 s pesniškim prvencem Pod kamni plešem. Leta 2015 je izšla njegova druga zbirka z naslovom Modri plamen, njegova tretja je izšla lani z naslovom Sambucus nigra, to v prevodu pomeni črni bezeg. Vugovi pesniški verzi so pogosto svojevrsten poklon zemlji in njenim naravnim danostim. Čudi se njeni lepoti, še posebno njenim vodam, morju, rekam, jezerom. Videti je, da je prav voda element, ki Vugo še posebno prevzema. V Liričnem utrinku predstavljamo njegovo pesem Neumorni brodolomec. Interpretira dramski igralec Blaž Šef.

Predvajamo dela skladateljev, ki so bili tako ali drugače zaznamovani z vojno, ali neposredno, s svojo lastno izkušnjo, ali pa kot opazovalci vojnega nasilja.

Čeprav je Puccini že okusil slast slave ob javni izvedbi Simfoničnega capriccia leta 1883 v rojstni Lucci, je bil vendarle še neznan skladatelj, zato se je z velikim navdušenjem udeležil natečaja, ki ga je razpisala založniška hiša Edoarda Sonzogna, natečaja, ki naj bi odkril nadarjenega mladega italijanskega opernega skladatelja.

Predvajamo Bachove triosonate. Ta glasbena oblika je skozi sedemnajsto stoletje postajala vedno pomembnejša in se ob koncu stoletja uveljavila kot absolutni ideal v komorni glasbi, podobno kakor pozneje godalni kvartet.

Na sporedu Voznica – trideset variacij za klavir na narodno temo Marijana Lipovška, Štiri simfonične skladbe Slavka Osterca in Koncert za marimbo in orkester v enem stavku Alojza Ajdiča.

Božidar Kos: Koncert za kitaro in orkester
1. Stavek
2. Stavek
Izvajalci: Kitara: Tomaž Rajterič
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: Anton Nanut


Ildebrando Pizzetti: Trije spevi za violino in klavir
1. Affetuoso
2. Quasi grave e commosso
3. Appassionato

Violina: Karel Žužek
Klavir: Andrej Jarc


Nenad Firšt: Zvezda. Gledaš jo, večno - za oboo, klarinet, violino, violo in kontrabas
Izvajalci:Oboa: Matej Šarc
Klarinet: Jurij Jenko
Violina: Tomaž Lorenz
Viola: Svava Bernhardsdottir
Kontrabas: Zoran Marković

Umrl je Ismail Kadare, albanski pisatelj in pesnik, ki je v svojem delu pogosto obravnaval zgodovino in kulturo svoje države ter s svojim pisanjem dosegel bralce po vsem svetu. V slovenščino imamo prevedene tri njegove romane – General mrtve armade, Zlomljeni april in Palača sanj.
Kadare, rojen leta 1936, je študiral v Tirani, pozneje je šel študirat v Moskvo – na Inštitut Maksima Gorkega. Ko se je leta 1960 vrnil v Albanijo, je postal novinar pod diktatorskim režimom Enverja Hodže. V tem obdobju je tudi začel pisati – najprej poezijo in potem prozo. Zaradi pritiskov je leta 1990 pobegnil na zahod in se naselil v Franciji. Umrl je v rodni Albaniji.
Leta 2010 je Ismail Kadare prišel v Slovenijo; tu je sodeloval na mednarodnem srečanju pisateljev Pen. Takrat se je s pisateljem na ljubljanskem gradu pogovarjal dr. Edvard Kovač. Odlomke iz njunega pogovora je prevedel Matej Juh.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Poletje je odprlo vrata počitniški fantaziji in na njenih krilih se bomo podali skozi oddaje v juliju in avgustu. Dramatika preteklih mesecev je za nami; v toploti sončnih žarkov se prepustimo kramljanju, lahkotni misli in glasbi, v kateri slišimo odzven poletnih dni. Na sporedu glasba Mauricea Ravela, Franza Schuberta, Johanna Sebastiana Bacha in Georgea Gershwina.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V drugi oddaji poletnega cikla se posvečamo saksofonistu Domnu Korenu, ki je 14. februarja 2013 s pianistom Janom Severjem nastopil v Viteški dvorani Križank kot del cikla Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske.
Ob izvedbi koncerta je bil še dijak, zdaj pa ob dejavnem umetniškem udejstvovanju svoj čas posveča tudi pedagoškemu delu. Je profesor saksofona na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, poleg tega redno poučuje tudi na različnih seminarjih in mojstrskih tečajih doma in v tujini. Je mentor slovenskega mladinskega saksofonskega orkestra SOS Junior in deluje kot eden izmed mentorjev mednarodnega mladinskega orkestra saksofonov ADA. Večkratni prvonagrajenec in dobitnik zlatih plaket na pomembnih tekmovanjih doma in v tujini je že večkrat nastopil tudi kot solist z orkestri.

ROBERT MUCZYNSKI: SONATA, OP. 29
ANŽE ROZMAN: ČEZ DEŽELE
JACQUES IBERT: CONCERTINO DA CAMERA ZA SAKSOFON IN KLAVIR
Saksofon: DOMEN KOREN, Klavir: JAN SEVER

Na naslovnici knjige Jutro ni bilo v načrtu je fotografski portret (delo DK) pesnika Toneta Škrjanca; pod naslovom je natisnjen podnaslov Zbrane pesmi 1977–2023. Skratka, na prvi pogled je knjiga že kar spomenik pesniku, vendar tak vtis nekoliko zavaja: Škrjančeva poezija kljub resnobnemu videzu knjige ni resnobna, pompozna, preresna, nasprotno. Njegova poezija je nekaj najbolj blagega, prepišnega, lahkotnega, presenetljivega, lepega, navdihujočega, sugestivnega, razpršenega. (To ne pomeni, da pesnik ne pozna robnih trenutkov, na primer z verzom danes je rana odprta.) Pesnik z osupljivo lahkoto ustvarja različna razpoloženja, svoje zapise o lastni življenjski izkušnji in doživljanju trenutkov pa zmerom znova prevede v univerzalne in hkrati enkratne podobe. Skratka, poezija, ki si zasluži Prešernovo nagrado. Več o knjigi, ki je izšla pri LUD Šerpa, poeziji in glasbi pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Aprilski koncert cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu je bil posvečen glasbi Matthias Weckmanna in njegovih sodobnikov. Weckmann velja za enega najpomembnejših nemških glasbenikov 17. stoletja. Rodil se je v Turingiji in zgodnjo glasbeno izobrazbo dobil pri Henrichu Schützu v saški dvorni kapeli v Dresdnu. Tam je spoznal veliko italijanske glasbe in glasbenikov. Leta 1632 je postal eden izmed organistov dvorne kapele, izpopolnjeval se je v Hamburgu pri Jacobu Praetoriusu in Heinrichu Scheidemannu, nekaj let je kot organist gostoval tudi v danski dvorni kapeli v Nykøbingu. Leta 1655 je po odmevni avdiciji postal organist cerkve sv. Jakoba in Gertrudine kapele v Hamburgu.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizogibno soočeni.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Matej Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019

So kraji, v katerih se je izročilo še posebno dobro ohranilo. Navadno so bili nekoliko odmaknjeni od glavnih prometnih poti, zato se je tudi način življenja tam počasneje spreminjal. Dobrepolje je eno takih območij, to pa so hitro ugotovili tudi raziskovalci, zato ni čudno, da so pevci in godci iz tega dela Dolenjske v naše arhive prispevali veliko pesmi in viž. Sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta in ekipe naše radijske hiše so se tam mudili večkrat, tudi leta 1975, ko so nastali zvočni zapisi, ki se jim posvečamo tokrat.

Predstavili se bodo izbrane komorne skupine: Camerata Academica Ljubljana, Duo Krakov in pihalna zasedba Ensemble.si.

V Komornem studiu bomo predstavili izbrane posnetke s treh izstopajočih koncertov komorne glasbe, ki so jih glasbeniki izvedli v Ljubljani na 35. Festivalu Imago Sloveniae leta 2023. V oddaji, ki jo je pripravila urednica Tjaša Krajnc, poslušajmo posnetke s koncerta pihalnega ansambla Camerata Academica Ljubljana, v katerem igrajo slovenski profesorji glasbe: flavtistka Karolina Šantl Zupan, oboist Matej Šarc, klarinetist Jože Kotar, fagotist Zoran Mitev, hornist Jože Rošer in saksofonist Miha Rogina, izvedli bodo skladbi Marca Eychenna in Leoša Janačka. Poljski Duo Krakov je gostoval v zasedbi: violončelist Jan Kalinowski in pianist Marek Szlezer, ki sta zaigrala skladbi Sergeja Rahmaninova in Johannesa Brahmsa. V tretjem delu Komornega studia bo nastopil pihalni Ensemble.si v zasedbi v tujini delujočih glasbenikov: flavtista Marko Zupan in Brina Kafol Žust, oboistki Eva Vrtačnik in Živa Loštrek, klarinetista Tomaž Močilnik in Matic Kuder, fagotista Luka Mitev in Tonko Huljev ter hornista Andrej Žust in Blaž Ogrič, ki bodo izvedli deli Wolfganga Amadeusa Mozarta in Gaetana Donizettija.

Tako kot v večini svojega opusa Čehov tudi v tej enodejanki po vzoru francoskih vodvilov odslikava mentaliteto ruskega podeželskega plemstva v drugi polovici 19. stoletja, ki se tokrat kaže v antiljubezenskem trku vdove in njenega oboževalca.

Režiser: Janez Vrhunc
Dramaturg: Emil Smasek
Tonska mojstrica: Ivica Dolinar

Jelena – Duša Počkaj
Grigorij – Boris Kralj
Luka – Aleksander Valič

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1960

Glasbena medigra.

Ameriški pesnik, pisatelj in esejist Raymond Carver je v nekem intervjuju dejal, da so njegove zgodbe pokopane v pesmih. Take so tudi njegove pesmi Projektil (posvečena japonskemu pisatelju in prevajalcu Harukiju Murakamiju), Woolworth, 1954 in Secirna dvorana. Pesmi so najverjetneje avtobiografske, vendar jih pesnik zmerom z drobno potezo spremeni v nekaj, kar lahko sprejmemo tudi kot svojo izkušnjo, spoznanje, občutje.

Avtor literarnega dela Raymond Carver,
prevajalec Marko Golja,
režiser Klemen Markovčič,
interpret Pavle Ravnohrib,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,
mojstrica zvoka Sonja Strenar.
Posneto 2010.

Italijanski skladatelj Salvatore Sciarrino je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja javnost opozoril s prefinjeno in delikatno zvočno govorico. Kot samouk je prevzemal nekatere skladateljske ideje Luigija Nona, močno pa je nanj vplival tudi Franco Evangelisti, ki je poučeval elektronsko glasbo na Akademiji sv. Cecilije.