Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu: Preludij v C-duru, BWV 846 Johanna Sebastiana Bacha, solistični motet Chori angelici laetates Johanna Adolfa Hasseja, Kvintet v B-duru št. 6 (G. 442) Luigija Boccherinija in suita instrumentalnih odlomkov iz opere v obliki baleta Pigmalion Jeana Philippa Rameauja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo uverturo k operi Faniska Luigija Cherubinija in Sonato za klavir v f-molu, op. 2/1 Ludwiga van Beethovna.

Avstrijski pesnik, dramatik in esejist Hugo von Hofmannsthal se je rodil leta 1874 na Dunaju, umrl je leta 1929. Prve pesmi je objavil pri šestnajstih in z njimi takoj razburkal avstrijski in nemški literarni svet. Uveljavil se je predvsem kot dramatik, njegov medij je bil vse bolj gledališče, pomembno je bilo tudi njegovo sodelovanje s skladateljem Richardom Straussom, za katerega je napisal več libretov. Njegov Slehernik je še danes stalnica programov salzburških Slavnostnih tednov. Hofmannsthalovo pesem je prevedel Kajetan Kovič. Leta 2004 jo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.

Na sporedu Romanca za flavto in harfo, op. 37 Camilla Saint-Saënsa, Respighijeva simfonična pesnitev Rimski vodnjaki, Fantazija za klavir v fis-molu, op. 28, imenovana tudi 'Škotska sonata' Felixa Mendelssohna, Pihalni kvintet na švicarske ljudske pesmi, op. 53 Alberta Moeschingerja, Italija – rapsodija za veliki orkester, op. 11 Alfreda Caselle, Malinconia za violončelo in klavir, op. 20 Jeana Sibeliusa ter fanfare in plesna pesnitev La Peri.

Glasbeno zgodovinopisje Zoltána Kodályja uvršča v veliko trojico madžarskih skladateljev prejšnjega stoletja, skupaj z Bélo Bartókom, s katerim sta ga vezali tako pristno prijateljstvo kot generacijsko vrstništvo, ter pet let starejšim Ernöjem Dohnányijem, ki je ob pomoči svojega položaja v madžarski mednarodni glasbeni kulturi prvima dvema ves čas pomagal k uveljavitvi njunega dela.

Oddajo bomo namenili jazzovskemu opusu enega najpomembnejših slovenskih glasbenikov, skladatelja in pozavnista Vinka Globokarja. 7. julija letos je dopolnil častitljivih 90 let. V obdobju med letoma 1960 in 1965 je bil član Plesnega orkestra Radia Ljubljana. V mladih letih mu je bil jazz celo bolj pri srcu kot klasična glasba, danes pa, kot sam pravi zanj obstaja "jazz samo v improvizirani, popolnoma svobodno improvizirani obliki".

V predhodnici oddaje Pogled v znanost smo januarja 2008 na našem programu kot prvega predstavili sestavek pokojnega profesorja fizike Janeza Strnada o bratih Bernoulli, Jakobu in Johannu iz mesta Basel v Švici. Ustvarjala sta na prelomu iz 17. v 18. stoletje, in veljata za znamenita matematika, Johann na primer kot eden osrednjih utemeljiteljev variantnega računa.

Sopranistko poslušajmo v izvajanju opernih arij Wolfganga Amadeusa Mozarta in Antonina Dvořaka in samospevov Miloja Milivojevića in Antona Lajovca.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat drugič posvečamo v spomin na mednarodno priznano sopranistko Ondino Otta - Klasinc, ki je bila ena vodilnih slovenskih opernih pevk 20. stoletja. V pogovoru glasbene urednice Tjaše Krajnc se bomo spomnili umetničinih življenjskih prelomnic, umetniških vzponov, pevskih nastopov, pedagoškega dela in seveda glasbe, ki jo je prepričljivo in občuteno podajala številnemu občinstvu doma in po svetu. Poslušali bomo njene izvedbe samospevov Pričakovanje Aleksandra Lajovca ter Nimfa in Veter Miloja Milojevića, iz operne zakladnice pa arijo Armide iz opere La finta giardiniera / Lažna vrtnarica Wolfganga Amadeusa Mozarta in Rusalkino arijo o mesecu iz opere Rusalka Antonina Dvořaka. Ondina Otta - Klasinc je umrla v 92. letu življenja, 14. junija 2016 v Mariboru.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Filharmonična godba iz Osake je sorazmerno mlada zasedba, stara le slabi dve desetletji, a obenem ena najboljših na vsem svetu. V tej in še v naslednjih dveh oddajah boste slišali prav tako orkester iz tega kulturnega in finančnega središča Japonske – njihovo Mestno simfonično godbo, zadnje čase znano tudi pod imenom Shion, ki je seveda orkester z daljšo tradicijo in je lani praznovala stoletnico, torej velja kar za najstarejšo poklicno godbo v tej državi. Sama zasedba še najbolj spominja na velike sredozemske godbe, posebej na španske, saj imajo v orkestru tudi violončela. V nedvomno imenitnih izvedbah boste v tej, pa še v naslednji oddaji najprej poslušali mogočno ter dramatično Barnesovo Tretjo simfonijo, podnaslovljeno tudi kot »Tragična«, ki že sodi v železni spored izvirne glasbe za to zasedbo. V tej oddaji najprej prva dva stavka, naslednjič pa še preostanek. Kapelnik je legendarni Yoshihiro Kimura.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Pulju je v polnem razmahu 71. filmski festival, kjer se predstavlja tudi nekaj filmov, ki so nastali v slovenski produkciji ali koprodukciji. Na festivalu se sicer letos poklanjajo Veljku Bulajiću, režiserju Bitke na Neretvi, ki je umrl letos aprila. V Kulturni četrti Židovska v Mariboru pa sta na ogled dve povezani razstavi: v galeriji Media Nox predstavljajo dela mladih ustvarjalcev natečaja Vabljeni mladi 2024, ki ga je že 23-ič pripravilo Društvo likovnih umetnikov Maribor, v sosednji galeriji omenjenega društva pa dela nagrajencev Primavera.

Jeseni 2023 sta v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske bila koncerta, na katerih sta zaigrali violinistki Živa Bohinc in Laura Bartelj.

Živa Bohinc je študentka violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Volodje Balžalorskega, na svojo glasbeno pot pa je stopila v Glasbeni šoli Škofja Loka in jo nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Tatjani Špragar. V tretjem letniku srednje šole se je vzporedno vpisala na zasebni konservatorij Schola Cantorum v Parizu, v razred Violete Smailović-Huart.
Na koncertu 25. oktobra 2023 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata v okviru cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske je zaigrala ob klavirski spremljavi Beate Ilone Barcza.
Matija Bravničar: Fantazija
Johannes Brahms: Sonata za violino št. 1 v G-duru, op. 78 – Deževna

Laura Bartelj se je začela učiti violino pri profesorici Valeriji Jenič na Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu, po osmih letih pa je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Tatjane Špragar. V študijskem letu 2017/18 je študirala na konservatoriju Prayner na Dunaju, pozneje se je vpisala na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razred Anke Schittenhelm, za magistrski študij pa se je na tej univerzi vpisala v razred Giovannija Guzza.
27. novembra je Laura Bartelj s pianistom Naorjem Shanijem nastopila v Veliki dvorani ljubljanskega Konservatorija na Vegovi ulici kot del cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske.
Ludwig van Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 6 v A-duru, op. 30, št. 1.

Peter Rezman: Stare pesmi pišem,
Cvetka Bevc: Sara, ples in roža,
Salman Rushdie: Nož.

Recenzije so napisali Muanis Sinanović, Tonja Jelen in Simon Popek.

Predvajamo skladbe za harfo: Concertino za harfo in orkester Zvonimirja Cigliča, Asociacije za oboo in harfo Marjana Gabrijelčiča in Koncert za harfo in orkester Alojza Srebotnjaka

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Matej Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019

Grk Anastassis Vistonitis je eden najvidnejših pesnikov, esejistov in kritikov svoje generacije. Njegov esej Človekove pravice in poklicanost pisatelja, ki ga je prevedla Špela Brecelj, smo v radijsko obliko pretopili leta 2021.

''Pisatelj je aktiven državljan, za to je pri njem vprašanje estetike neločljivo povezano z vprašanjem etike. Danes se vsi dobro zavedamo, da je tiranija bistvo statične družbe, zaprte družbe, katere temeljna značilnost je strah pred svobodo; kljub temu nihče ni pripravljen živeti v suženjstvu in v tem celo uživati. V odprtih družbah našega časa lahko književnost in ustvarjalno pisanje nasploh pošljeta jasno sporočilo tiranom in uzurpatorjem človeške zavesti: na tem svetu ni več kotička, kamor bi se lahko skrili, ker je svoboda – kot je dejal pesnik – vedno na prvem mestu.''

Glasbeno opremo je pripravil Mihael Kozjek, in to odlomke iz Adagia za flavto, klarinet, trobento in godala Mikisa Theodorakisa, ki je v izvedbi tudi vodil člane Simfoničnega orkestra Sanktpeterburške državne kapele. Tonski mojster eseja Vojko Frelih, bralca Jasna Rodošek in Aleksander Golja.

Nemški simfonični orkester iz Berlina je na koncertu 21. junija v Berlinski filharmoniji izvedel Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 7 Clare Schumann in Simfonijo št. 4 v Es-duru, "Romantično", Antona Brucknerja.
V vlogi solista se je predstavil francoski pianist Jean-Frédéric Neuburger, dirigiral je Markus Poschner.

Avtorica je dogajanje postavila v delovno organizacijo, kjer so ustanovili prav poseben odbor za boj proti maličenju jezika. Vsi vemo, da je jezik zrcalo naroda – kaj pa se zgodi, če nismo previdni in se to zrcalo umaže? Zbadljivka na račun naše kulture jezika pa neobhodno razkriva tudi dinamike dela v skupini, ki je pogosto izrazito absurdno.

Režiser: Marjan Kovač
Dramaturg: Slavko Jug
Tonski mojster: Milan Krajnc

Igralke in igralci: Volodja Peer, Breda Pugelj, Anica Veble, Janez Klasinc, Ivo Leskovec, Rado Pavalec

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Maribor leta 1980.

Glasbena medigra.

Mineva 120. let od smrti ruskega pisatelja in dramatika Antona Pavloviča Čehova. Na programu Ars se ga v juliju spominjamo s ciklusom njegovih humoresk, prav tako pa smo za Literarni nokturno izbrali eno njegovih kratkih črnohumornih pripovedi z naslovom Družinski oče. Kakšne so torej lahko posledice prekrokane in neuspešne kvartopirske noči?

Interpret Pavle Ravnohrib,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2016.

Oddajo bomo namenili glasbi, ki jo je napisal ali aranžiral Bill Holman, glasbenik, ki velja za enega najboljših aranžerjev skladb za jazzovski veliki orkester. Njegove plošče so sicer posejane zelo na redko, a so zato toliko dragocenejše. Bill Holman se je poslovil za vedno 6. maja letos.