Te dni mineva 90 let od smrti generala Rudolfa Maistra.
Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku, šolal se je najprej v Mengšu, nato v Kranju, kjer je končal nižjo gimnazijo. Ker mu je bil všeč vojaški poklic in ker se je moral že zgodaj postaviti na lastne noge, se je odločil, da postane častnik. Po mnogih vojaških službah vsepovsod po habsburški monarhiji so Maistra ob začetku prve svetovne vojne premestili v Maribor. Njegova velika zasluga za Slovence je, da je 1. novembra 1918 pred mestnim poveljnikom in zbranimi častniki izjavil: "Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko."
Maister pa ni bil samo častnik, bil je tudi pesnik. Poezijo je začel pisati že v gimnaziji, pod psevdonimom Vuk Slavič je objavljal v reviji Vesna, pod imenom Vojanov pa med drugim v Ljubljanskem zvonu in Slovenskem narodu. Bil je zunanji član Zadruge, gimnazijskega društva, katerega člani so bili tudi glavni pisci moderne. Izdal je dve pesniški zbirki - leta 1904 Poezije in leta 1929 Kitica mojih. Iz te smo izbrali nekaj pesmi, ki večinoma pripovedujejo o prvi svetovni vojni ter o žalosti ob izgubi slovenskih ozemelj po njej.
Interpretacija Matej Puc,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Urban Gruden,
režija Alen Jelen.
Produkcija 2019.
