Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ameriška pesnica, pisateljica in esejistka Tess Gallagher se je rodila pred 81 leti. Za njeno ustvarjanje je značilna povezanost z naravo, piše introspektivne verze o odkrivanju same sebe, položaju ženske in družinskem življenju.
Pesem z naslovom Ti si takšen je prevedla Tesa Drev Juh, leta 2014 jo je interpretirala dramska igralka Vesna Jevnikar.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Podatki Statističnega urada RS kažejo, da se največ parov poroči na soboto. Lani je bil september mesec z največ sklenjenimi zakonskimi zvezami, sledila sta junij in maj. Leta 2023 je zakonsko zvezo sklenilo 6.388 parov. Kaj pa cerkvene poroke? V Sloveniji se je v dvajsetih letih število cerkvenih porok prepolovilo, na 1000 katoličanov imamo 1,4 poroke. Podatki so razvidni iz letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2023, ki zajema podatke za desetletje od 2012 do 2022. Zakaj število porok upada, kje tičijo glavni razlogi? Naši gostje bodo župnik Jože Vehovar iz Rogaške Slatine ter zakonca Minka in Jože Erjavec.

Poletje je čas za potovanje, romanje, dopustovanje, zato morda ne preseneča, če v tem času, natančneje, 24. julija, goduje sv. Krištof. Eden izmed štirinajstih priprošnjikov v sili je namreč tudi zavetnik avtomobilistov in pilotov, pa čolnarjev, splavarjev, nosačev in voznikov, romarjev in popotnikov. Grško ime Hristoforos pomeni Kristonosec in kot mučenca ga častijo tako na Vzhodu kot na Zahodu. Ob njegovem imenu se je spletlo veliko legend, celo njegova izjemna postava je zrasla iz legende. Pa tudi nekaj glasbe je nastalo v čast temu svetniku, tako ljudske kot bolj ali manj imenitnih glasbenih ustvarjalcev.

Iz cerkve Sv. Nikolaja v Murski Soboti na 16. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo. Mašuje župnik Goran Kuhar. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor.

14. junija sta v Herkulovi dvorani v Münchnu nastopila Simfonični orkester Bavarskega radia in pianist Leif Ove Andsnes. Koncert je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu koncerta pa so bili Koncert za klavir št. 5 v Es-duru, op. 73 ('Imperator') Ludwiga van Beethovna in glasba Richarda Straussa: simfonični pesnitvi Smrt in poveličanje, op. 24, ter Don Juan, op. 20 in Ples sedmih tančic iz opere Saloma.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V zadnji iz cikla Humoresk tega tedna, posvečenih humornim zgodbam Antona Pavloviča Čehova z začetka njegove pisateljske poti, boste slišali tri zgodbice z naslovi Hudobni deček, Odlikovanje in Na hipnotizerski seansi. Prevedla jih je Ana Krauthaker.

Interpretira jih Andrej Nahtigal,
glasbena oprema Marko Stopar,
zvok in montaža Mirko Marinšek,
režija Alen Jelen,
urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh.
Produkcija leta 2009.

... iz del Salierija, Glucka, Mozarta, Rossinija, Puccinija, Bellinija in Offenbacha.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Simfonični orkester Bavarskega radia je 30. junija lani v Herkulovi dvorani münchenske Rezidence izvedel Brucknerjevo skoraj poldrugo uro trajajočo Simfonijo št. 5. Dirigiral je Christian Thielemann, leta 1959 rojeni Berlinčan, ki si je v zadnjih desetletjih s svojimi umetniškimi dosežki na področju dirigiranja prislužil sloves nesporne avtoritete in enega največjih interpretov glasbe Richarda Wagnerja, Richarda Straussa in Antona Brucknerja. Večkrat je podrobno preučil Brucknerjeve megalomanske zvočne katedrale in drzno kompozicijsko tehniko ter ponotranjil svojevrstno mističnost tega avstrijskega simfonika, čigar življenje in ustvarjalnost je močno zaznamovala vera.
Bruckner 5. simfonije ni brez razloga označil za svojo "kontrapunktsko mojstrovino" in "fantastično simfonijo". Vse v tej glasbeni umetnini namreč vodi h koralnemu finalu, ki ga krona dvojna fuga. Pri pisanju Simfonije je zajemal iz "mističnega vira" in postavljal zanj značilne monumentalne zvočne bloke v prostor. V počasnem Adagiu je namenil slovesne napeve godalom, hitri Scherzo je napolnil z udarnimi ritmi, uvodni stavek s počasnim uvodom pa je v svojem osnovnem bistvu širokopotezno zasnovan temelj, ki začrta obsežno postopno stopnjevanje vse do sklepnega klimaksa v codi zadnjega stavka.

Kam lahko seže vpliv religije po slovenskih regijah in zakaj je bilo Prekmurje vselej pod nekakšnim verskim prepihom? Tokratno oddajo namenjamo medkulturnem in medverskem sožitju v severovzhodnem delu Slovenije, v katerem so še danes znane močne vezi med dvema vejama krščanstva: katoliško in luteransko, pa tudi spomin na murskosoboško in lendavsko judovsko skupnost. O razvejenosti verskega življenja, njeni dediščini in zanimivosti nam bo tako z osebnega kot tudi s strokovnega vidika pripovedoval profesor Boris Hajdinjak, sicer direktor mariborske sinagoge in po očetovi strani pravi Prekmurec, ki zajema iz izkustva medreligijskega dialoga tudi pri svojem znanstvenem delu.

Nemško orgelsko glasbo 19. stoletja predstavlja ugledna ameriška orglavka Carole Terry. Pot raziskovanja in izvajanja orgelske glasbe jo je že večkrat popeljala tudi v Evropo. Obiskala je glavno mesto severnonemške dežele Mecklenburg-Pomorjansko. V katedrali v Schwerinu je igrala na historične orgle iz obdobja zrele romantike, ki jih je leta 1871 izdelal Friedrich Ladegast. Na teh orglah je izvedla pester izbor skladb nemških skladateljev, ki so delovali v 19. stoletju: dela Johanna Gottloba Topferja, Johanna Christiana Heinricha Rincka, Augusta Wilhelma Bacha, Johanna Georga Herzoga in Josepha Gabriela Rheinbergerja.

Angleški pesnik Gerard Manley Hopkins je bil profesor klasičnega jezikoslovja in jezuit, ki je živel med letoma 1844 in 1889.
Kot pesnik je zaslovel šele potem, ko je Robert Bridges, sicer njegov pesniški prijatelj, trideset let po smrti objavil njegove pesmi.
Objavljamo tri pisma, ki jih je Gerard Manley Hopkins pisal prijatelju Robertu Bridgesu; iz njih je razvidna Hopkinsova značilna zavzetost za jezik in njegove izrazne možnosti.

Prevod: Andrej Arko,
Interpretacija: Zvone Hribar,
tonski mojster je Miro Marinšek,
režiser pa Jože Valentič.
Produkcija leta 2000.

Vabimo vas k spremljanju Glasbenega portreta dirigenta Marka Muniha. Njegova glasbena pot se je srečala s številnimi solisti, zbori, orkestri in ustanovami: iz sodelovanj so zrastle glasbene poustvaritve, ki so marsikomu in marsičemu vtisnile neizbrisen pečat in marsikdo je vezi z dirigentom Markom Munihom skrbno negoval. Glasbeni portret dirigenta je nastal na sončen 24. maj leta 2016 in upamo, da so njegove poteze osvetljene in osenčene s primernimi zvočnimi barvami ter da bodo zvenele iz zornega kota, za vse zadosti širokega.

Nemški pisatelj Ingo Schultze (roj. l. 1962) je bil za svoje delo večkrat nagrajen. Günter Grass ga je že pred leti imenoval enega izmed "velikih pripovednikov". Schultze od srede devetdesetih let prejšnjega stoletja živi kot svobodni pisatelj v Berlinu. Že desetletja na različne načine soustvarja kulturno-umetniško dogajanje v Nemčiji. Od lanskega leta je tudi predsednik slavne Nemške akademije za jezik in poezijo. Več o tem pisatelju, ki ga pri nas poznamo po romanih Mobi, Adam in Evelyn ter 33 trenutkov sreče, pa v predstavitvi.

Avtor scenarija in prevodov je Slavo Šerc,
interpret Milan Štefe,
bralka Nataša Bolčina - Žgavec,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,
mojstra zvoka Mirko Marinšek in Cole Moreti,
urednika oddaje pa Marko Golja in Gregor Podlogar.
Leto produkcije: 2006.

Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da številni skladatelji najdejo navdih v likovnih delih in obrnjeno. Švicarski skladatelj, pianist in slikar Alfons Karl Zwicker je v svojem ciklu za orkester in klavir solo z naslovom O zvenu slik zajemal navdih iz likovnih del petih sodobnih umetnikov: Ericha Bucholza, Paula Kleeja, Vasilija Kandinskega, Yvesa Kleina in Günterja Fruhtrunka. Gre za umetnike, ki so v svoja dela pogosto vpletali glasbene elemente, in Zwicker je poskušal te podobe vrniti v glasbo. Najprej je vsako sliko povezal z nizom besed in idej. V nocojšnji oddaji bomo predstavili prvo iz cikla, Buchholzovo Pesem krvi.

"Kaj se zgodi, če nekaj narediš in te vsi obsojajo? Hotela sem vedeti, kako se kdo odloči za tako pot. Predvsem pa, ali je mogoče živeti s posledicami. Odgovora res nisem vedela vnaprej. Prizorišče je druga svetovna vojna, obdobje skrajnih odločitev. Ward odide na vzhodno fronto, da bi se na strani Nemcev boril proti Rusom. Jef, njegov prijatelj, ne gre. Po vojni je Ward izdajalec, Jef junak." Tako je v enem izmed intervjujev dejala flamska mladinska pisateljica Els Beerten (1959) o svojem romanu Vsi si želimo nebes. Ta je izšel leta 2008 in doživel izjemen sprejem tako pri (odraslih) bralcih kot pri kritikih. Avtorica s sugestivnim pisanjem in dinamično iz perspektiv štirih mladih med nemško okupacijo Flandrije sredi druge svetovne vojne tematizira vprašanja junaštva, moralnih dilem in zvestobe, starševske in vrstniške ljubezni ter posledic lastnih odločitev. Izbrali smo del poglavja v prevodu Stane Anželj.

Interpretira Matej Puc,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Matjaž Miklič in Nejc Zupančič,
režija Špela Kravogel,
redakcija Tesa Drev Juh.
Produkcija leta 2015.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.