Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

17. julija se je v mestu Ames v ameriški zvezni državi Iowi rodil skladatelj Peter Schickele. Zaslovel je s številnimi parodijami na temo klasične glasbe, eden njegovih najbolj znanih ''izumov'' pa je P. D. Q. Bach, enaindvajseti od dvajsetih sinov Johanna Sebastiana Bacha. Kot je zapisal Schickele, je P. D. Q. Bach v primerjavi z drugimi Bachovimi sinovi posedoval izvirnost Johanna Christiana, aroganco Carla Philippa Emanuela in nepoznanost Johanna Christopha Friedricha.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Napovedujemo koncert Godalnega kvarteta Leit v Celju.

17. julija se je v mestu Ames v ameriški zvezni državi Iowi rodil skladatelj Peter Schickele. Zaslovel je s številnimi parodijami na temo klasične glasbe, eden njegovih najbolj znanih ''izumov'' pa je P. D. Q. Bach, enaindvajseti od dvajsetih sinov Johanna Sebastiana Bacha. Kot je zapisal Schickele, je P. D. Q. Bach v primerjavi z drugimi Bachovimi sinovi posedoval izvirnost Johanna Christiana, aroganco Carla Philippa Emanuela in nepoznanost Johanna Christopha Friedricha.

Charles Marie René Leconte de Lisle je eden največjih francoskih pesnikov devetnajstega stoletja in najpomembnejši član skupine parnasovcev. Ti so zagovarjali idejo, da je umetnost sama sebi namen - l'art pour l'art. Leconte de Lisle se je rodil leta 1818 na otoku Réunion, veliko je potoval. Poleg antičnih motivov je pogosto upesnjeval tudi srednjeveške, budistične in eksotične motive. V nasprotju s svobodnejšimi oblikami romantike so njegove pesmi formalno izpopolnjene in zapletene. Umrl je leta 1894.
De Lislovo pesem z naslovom Fiat nox je v prevodu Marije Javoršek leta 2007 interpretirala dramska igralka Marinka Štern.

17. julija se je v mestu Ames v ameriški zvezni državi Iowi rodil skladatelj Peter Schickele. Zaslovel je s številnimi parodijami na temo klasične glasbe, eden njegovih najbolj znanih ''izumov'' pa je P. D. Q. Bach, enaindvajseti od dvajsetih sinov Johanna Sebastiana Bacha. Kot je zapisal Schickele, je P. D. Q. Bach v primerjavi z drugimi Bachovimi sinovi posedoval izvirnost Johanna Christiana, aroganco Carla Philippa Emanuela in nepoznanost Johanna Christopha Friedricha.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Glasbeno zgodovinopisje Zoltána Kodálya uvršča v veliko trojico madžarskih skladateljev prejšnjega stoletja, skupaj z Bélo Bartókom, s katerim sta ga vezali tako pristno prijateljstvo kot generacijsko vrstništvo, ter pet let starejšim Ernöjem Dohnányijem, ki je ob pomoči svojega položaja v madžarski mednarodni glasbeni kulturi prvima dvema vseskozi pomagal k uveljavitvi njunega dela.

Srečko Kosovel je fenomen slovenske poezije. Čeprav je umrl pri rosnih 22 letih, leta 1926, je s svojo poezijo in prodornim, vizionarskim mišljenjem v slovenski kulturni in duhovni prostor vtisnil neizbrisen pečat. O tem, kako se v njegovi rodni Sežani in širši kraški regiji ta pečat kaže danes in kako živi njegova ustvarjalna zapuščina, razmišljamo z Matejo Kralj, skrbnico Spominske sobe Srečka Kosovela na Ljudski univerzi Sežana in avtorico različnih projektov, povezanih s Kosovelovo zapuščino.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte skladbe Debussyja, Zemlinskega in Brittna za simfonični orkester.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb na temo morja in morskih glasbenih odsevov z orkestrom. Simfonični orkester RTV Slovenija bo predstavil skladbo Morje – tri simfonične skice, L 109, Clauda Debussyja in drugi stavek simfonične fantazije Morska deklica Alexandra von Zemlinskega, Orkester Slovenske filharmonije pa bo izvedel Štiri morske medigre iz opere Peter Grimes Benjamina Brittna. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 18. julija, ob 5.05.

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah, na filmu in na koncertih. V juliju in avgustu jih predstavljamo v terminu kratke radijske igre.
Redaktor oddaje Alen Jelen tokrat predstavlja igralca Antona Petjeta in Zlatka Šugmana.

Glasbena medigra.

Iran je s skoraj 90 milijoni prebivalcev, slabimi 10 odstotki svetovnih zalog nafte in 17 odstotki svetovnih zalog plina, številčno in dobro oboroženo vojsko ter islamskim vodstvom, ki odkrito nasprotuje zahodnim vplivom v regiji, nedvomno država, ki ji v medijih večkrat posvečamo pozornost. In vendar se ob vseh geopolitičnih komentarjih, obsojanju tamkajšnjega režima ter strahovom pred iranskim razvitjem jedrskega orožja, le malokdaj resnično posvečamo iranski družbi. In ta je veliko bolj raznolika, kot se zdi na prvi pogled, o čemer navsezadnje pričajo tudi kritični filmi izpod rok slavnih iranskih režiserjev, občasne izvolitve bolj reformističnih politikov, kakršni smo bili priča tudi ta mesec, ko je predsednik postal Masud Pezeškian, ali pa intenzivni protesti, ki vsake toliko preplavijo ulice Irana. Prav zgodovino in mnogoterost iranske družbe, polne različnih idej, interesov in notranjih kontradikcij, ki so še kako žive tudi 45 let po islamski revoluciji, skuša v svojem delu Veliki Iran zarisati italijanski novinar in predavatelj Giuseppe Acconcia. Ob njegovi knjigi, ki je lani izšla pri Časopisu za kritiko znanosti, se bomo o zgodovini modernega Irana za tokratne Glasove svetov pogovarjali s prevajalcem Acconcievega dela, Finom Lucujem Dražovičem.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Tokrat vam v poslušanje ponujamo samospeve W. A. Mozarta in Clauda Debussyja. Morda nenavadna kombinacija, a prav zanjo sta se odločila angleška pevska interpreta mlajše generacije – tenorist Nicky Spence in bas baritonist Ashley Riches. Izbrane kompozicije obeh avtorjev sta skupaj s pevkama Kate Royal in Ruby Hughes zbrala na skupni zgoščenki, ki je izšla pri založbi BBC Music magazine collection.

Georg Friedrich Händel: Suita št. 1 v f-duru, hwv 348
Orkester: Orkester st. Luke's
Dirigent: Sir Charles Mackerras


Claude Debussy: Morje (tri simfonične skice za orkester), l. 109
Orkester: Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: Samo Hubad

Dve romanci za violino in orkester ter violinski koncert Beethovnu niso prinesli opaznega uspeha; čas pa je nerazumevanje skladateljevih sodobnikov popravil. In res: Beethovnova glasba je ovrednotila vse, kar je bilo ustvarjeno pred njo, in daje vzlet tudi glasbi, ki je nastala po njej.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizogibno soočeni.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019

V tokratni oddaji Srce šansona nas bo tu in tam odneslo tudi v bolj rokovske vode, saj je gost, ki je bil z mano v studiu, velik del glasbenega srca prepustil prav tej glasbeni zvrsti. Andraž Hribar je že zelo mlad s petjem in doživetimi interpretacijami večkrat prepričal strokovno žirijo, tudi s svojimi pesmimi v slogu šansona. Glasbo in besedila za svoje pesmi večinoma piše sam. Ob prelepih pesmih pa se je pogovor prevesil tudi v ugotovitev, kako pomembno je, da si dovolimo biti večni otroci, ter o vse bolj iskanem in potrebnem dušnem miru, ljubezni, sreči, povezanosti z naravo in nostalgiji. (ponovitev)

Mesec po podelitvi nagrade EBU palma ars acustica 2024 bodo Primož Trdan, Darja Hlavka Godina in Gregor Pirš predstavili in komentirali letošnje finaliste in zmagovalca te nagrade, ki spodbuja produkcijo izjemne radijske umetnosti in elektroakustične produkcije ter to polje tudi promovira po medijskih poteh.

Spoznali bomo dela:
Rúnar Magnússon - German Tapes part 2, 'Vielleicht lebe ich hier'
Niki Matita – Fernempfangsstelle
TOPOS KOLEKTIV - Station Zero - Part 4: Žižkov
Marco Blaauw - Global Breath, World of Trumpet Sounds
Artist - X - Cut Off
Manja Ristić in Marko Paunović - Rituals In Transfigured Time

Sodobna kanadska avtorica Nicole Brossard (1943) je od izida svojega prvenca leta 1965 izdala več kot trideset knjig. Danes velja za eno osrednjih tamkajšnjih pesnic, ki je konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja prenovila quebeško poezijo. Sicer pa je za svoje delo prejela številne nagrade in bila prevedena v številne jezike. Njene pesmi ne skrivajo lezbične in feministične konotacije, največkrat pa pesniško raziskujejo bivanje. Objavljamo nekaj njenih pesmi, izbranih iz njene slovenske knjige z naslovom Namestitve (ŠKUC, 2002).

Prevajalec Brane Mozetič,
interpretka Vesna Jevnikar,
režiser Igor Likar,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
tonski mojster Mirko Marinšek,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2009.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.