Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Petke na programu Ars pogosto začnemo z obletnicami. Danes se bomo spomnili štirih skladateljev, pred koncem prve ure Glasbene jutranjice pa vas bomo še posebej povabili k spremljanju zadnjega dela oddaje.

JOHANN SAMUEL ENDLER: SIMFONIJA A 7 V F-DURU
Trobenta: EDWARD HANKINS TARR, KOMORNI ORKESTER FRANZ LISZT IZ BUDIMPEŠTE

JOHN FIELD: NOKTURNO V C-DURU, ŠT.14
Klavir: RICHARD BURNETT

SERGEJ ALEKSANDROVIČ KUSEVICKI: KONCERT ZA KONTRABAS IN ORKESTER V FIS-MOLU, OP. 3
Kontrabas: ZORAN MARKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT

PHILIPP JARNACH: GLASBA V SPOMIN SAMOTNIM ZA GODALNI KVARTET
HAMANN QUARTET: Violini - BERNHARD HAMANN in FRITZ KÖHNSEN, Viola - FRITZ LANG, Violončelo - SIEGFRIED PALM

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

V drugem in tretjem delu Glasbene jutranjice se posvečamo francoski glasbi.

FRANCIS POULENC: SONATA ZA FLAVTO IN KLAVIR, FP 164
Flavta: MATEJ ZUPAN, Klavir: ANDREJA KOSMAČ

JACQUES IBERT: SIMFONIČNA SUITA, PARIS
1. PODZEMNA ŽELEZNICA
2. PREDMESTJA
3. PARIŠKA MOŠEJA
4. RESTAVRACIJA V BOLONJSKEM GOZDU
5. POŠTNA LADJA IL DE FRANCE
6. SEJEMSKA PARADA
MARIBORSKA FILHARMONIJA, Dirigent: FABRICE BOLLON

ERIK SATIE: izbor stavkov iz skladbe SPORTS ET DIVERTISSEMENTS
Klavir: BOJAN GORIŠEK

Starogrški pesnik Pindar iz 5. stoletja pred našim štetjem je bil avtor številnih pesmi, a v celoti so se ohranile le štiri knjige epinikijev - hvalnic olimpijskim zmagovalcem. Dvanajsti olimpijski samospev je posvečen Ergotelu, tekaču na dolge proge, ki naj bi zmagal na vseh štirih antičnih športnih igrah.

Igralka Nina Valič.
Posneto oktobra 2013.

Ob današnjem začetku poletnih olimpijskih iger v Parizu bomo na Arsu gostili umetnika, ki že več kot tri desetletja ostaja zvest črno-beli analogni fotografiji. Eden v svetu najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu Klavdij Sluban pa je tudi Parižan in velik popotnik. Poslušajmo, kaj bo povedal o športu, olimpijskih igrah, Franciji in seveda svoji ustvarjalnosti.
Ob pogovoru s fotografom, ki ga je pripravil Žiga Bratoš, bo zvenela glasba francoskih avtorjev: Alberta Roussela, Clauda Debussyja in Nadie Boulanger.

Skladbe za klavir in samospevi Cécile Chaminade v pestri paleti razpoloženj - od virtuoznih koncertnih etud do romanc brez besed, z občutji nežnosti, miline in zamaknjenosti, kontemplacije in refleksije, žalosti in tolažbe, elegičnosti in spominjanja.

V tem tednu posvečamo cikel oddaj ugledni francoski skladateljici in pianistki Cécile Chaminade, ki se je rodila 8. avgusta 1957 v Parizu, ustvarjala je v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, umrla pa je 13. aprila 1944 v Monte Carlu. Kot virtuozna in inventivna pianistka je bila ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale. Njena zbirka obsega več kot 170 opusov del, približno 400 skladb, med njimi jih je skoraj 200 napisala za klavir, več kot 100 samospevov na besedila francoskih pesnic in pesnikov tistega časa ter vrsto komornih in orkestrskih skladb, komično opero, dramatično simfonijo za zbor in orkester ter simfonični balet. Klavirske skladbe Cécile Chaminade za klavir solo in klavirski duo vključujejo vse od miniatur za otroke do skladb v plesnih ritmih, od simfoničnih in koncertnih etud do obsežne klavirske sonate, od humorističnih etud do razpoloženjskih miniatur. Njena glasba je zelo spevna, globoko občutena in dostopna širšemu občinstvu, v harmonskem pogledu delno kromatična, izrazno polnozvočna in elegantna, slogovno pa sledi pridobitvam poznoromantične francoske glasbe. Cécile Chaminade je bila zelo priljubljena v Angliji, kjer je v Londonu redno izvajala klavirske recitale, večkrat je bila gostja britanske kraljice Viktorije, zelo uspešno je gostovala tudi v Združenih državah Amerike, kjer so občudovalci njene glasbe ustanovili več ''klubov Chaminade''. Leta 1913 je kot prva skladateljica prejela prestižno nagrado – Légion d’Honneur / legijo časti. Cikel oddaj je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Bližnjevzhodna kriza je najdlje trajajoča na svetu. Vnovič se je razplamtela pred devetimi meseci in pol. Ob tožbi Južnoafriške republike proti Izraelu za genocid nad Palestinci smo februarja pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika, diplomata in profesorja mednarodnega prava doktorja Danila Turka in nastal je ta posnetek.

V četrti iz niza oddaj o 27. Državnem tekmovanju otroških pevskih zborov predstavljamo nastope treh otroških pevskih zasedb, ki so se 14. maja letos udeležile državnega tekmovanja v Zagorju ob Savi. Med njimi je bil Otroški pevski zbor Osnovne šole Ribnica na Pohorju, ki je za svoj nastop prejel srebrno priznanje. Sledila sta nastopa Otroškega pevskega zbora Pojoče bučke Osnovne šole Turnišče in Otroškega pevskega zbora Osnovne šole Voličina, ki sta oba prejela zlato priznanje.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo skladbe To see a World in a Grain of Sand, A Moment of Reflection, Stump the Guesser in Auguries of Innocence.

Spremljamo poletno festivalsko dogajanje - od festivalov Zebra in Shots v Slovenj Gradcu do enega najprestižnejših filmskih dogodkov na svetu, beneške Mostre, pri kateri so nedavno objavili letošnji program. V kinih pri nas si lahko ogledamo dva francoska filma: Moj zločin Françoisa Ozona in novi film ekscentrika Quentina Dupieuxa, Drugo dejanje, "prvi film, ki ga je režirala umetna inteligenca". Pa ga je res?

Chariots of Fire (v prevodu Ognjene kočije) režiserja Hugha Hudsona je britanski zgodovinski dramski film iz leta 1981. Temelji na resnični zgodbi dveh atletov na poletnih olimpijskih igrah leta 1924: škotskega kristjana Erica Liddella, ki tekmuje za slavo svojega Boga, in angleškega juda Harolda Abrahamsa, ki tekmuje za preseganje predsodkov.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Mednarodni festival glasbe, gledališča, plesa in cirkusa Mittelfest, ki se je začel 19. julija v Čedadu, prehaja v svoj zadnji del. Bili smo na koncertu klasične glasbe pod vodstvom Aleksandra Gadžijeva, poimenovanem Romantični nered – Romantico disordine, ki je združil mlade, nadarjene pianiste z vsega sveta. Na Piranskih glasbenih večerih pa sta koncertirala življenjska in umetniška sopotnika, pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja – Duo Claripiano.

Vprašanje, kako lahko drevesa črpajo vodo tako visoko, na desetine metrov navzgor, zaposluje botanike že zelo dolgo časa. Črpanje vode namreč ustvarja negativni tlak, voda se v rastlinah tako rekoč razteza. V določenih primerih dosega zelo visoke negativne tlake tudi do minus 90 barov pritiska. Kako je to mogoče in kaj rastlinam določa mejo, prek katere vendarle ne gre?
Dr. Matej Kanduč z Odseka za teoretično fiziko Inštituta "Jožef Stefan" je k problemu pristopil s biofizikalne strani in prišel do zanimivih spoznanj.
Molekularne simulacije v prisotnosti vode, ki so Kandučevo temeljno področje, lahko razkrijejo skrite zakonitosti tako naravnih sistemov kot sintetičnih materialov. Tako se posveča raziskavam najrazličnejših sodobnih funkcionalnih mehkih materialov, kot so hidrogeli ali lipidne membrane, ki ponujajo različne možnosti uporabe, denimo kot dostavni sistemi za zdravila ali pri t. i. nanoreaktorjih.

Tokrat predstavljamo Danski godalni kvartet, ki je dve obsežnejši deli posnel skupaj z violončelistom Johannesom Rostamom. Zasedba petih virtuozov je namreč 27. marca letos v prostorih Danske kraljeve glasbene akademije v Kopenhagnu posnela »Godalni kvintet v C-duru« Franza Schuberta ter v nadaljevanju delo imenovano »Venček za Schuberta« še živečega sodobnega britanskega skladatelja, pianista in dirigenta Thomasa Adèsa.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.
O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Matej Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Mihail Pletnjov si je za svoj izjemni pianistični talent, ki ga je prikazal na Mednarodnem tekmovanju Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi leta 1978, prislužil prvo mesto in splošno priznanje. Na dveh zaporednih večerih je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v sklopu Ljubljana Festivala, nastopil 3. in 4. julija letos z Budimpeškim koncertnim simfoničnim orkestrom, eno najstarejših madžarskih zasedb, ki vse od leta 1907 uspešno izvaja tako klasični repertoar kot dela sodobnih madžarskih skladateljev. Na dveh večerih so glasbeniki izvedli vse štiri klavirske koncerte Sergeja Rahmaninova in glasbo Bele Bartoka. Koncerta je posnela naša radijska ekipa in ju bomo predvajali v današnji in prihodnji oddaji Petkov koncertni večer.

»Noben spis podobnega obsega v svetovnem slovstvu ni navdihnil in izzval toliko razlag in tolmačenj kakor Visoka pesem«, lahko preberemo v našem standardnem prevodu Svetega pisma. Dodajamo še, da je tudi malo literarnih del doživelo tako velik odmev v glasbi.
Tudi glasbeniki so si jo razlagali na različne načine in njene verze uglasbljali v motetih, potujoči pevci pa v svojih ljubezenskih spevih.

Giovanni Pierluigi da Palestrina je na Visoki pesmi zasnoval svojo Četrto knjigo madrigalov in po njej je posegla Cappella Mariana, češki vokalni ansambel, specializiran predvsem za renesančno polifonijo. Glasbeniki se poglobljeno ukvarjajo z besedilom in tako so storili tudi za nastop na festivalu RheinVokal, avgusta lani v cerkvi sv. Pankracija v Boppardu v Nemčiji.
Palestronovim motetom so dodali še stvaritve njegovih sodobnikov.

Literarne oddaje od 26. do vključno 28. 7. posvečamo olimpijskim temam - Stoja na krogih je literarizirana biografija našega najznamenitješega olimpionika Leona Štuklja. Njen avtor Boris Karlovšek je sicer pravnik in avtor kriminalnih romanov, kot so Tajni policijski sodelavec, Tajkun in Krvava odkupnina. Karlovšek se je dnevno srečeval z Leonom Štukljem in navdušeno poslušal njegove spomine. Občudoval je njegovo načelnost, pokončno držo in brezkompromisno življenjsko disciplino. Stoja na krogih razgrinja Štukljevo športno plat in vse pomembne športne mejnike, po drugi strani pa poskuša prikazati tudi drugo, človeško stran našega olimpionika. Izbrani odlomek z naslovom Zlati mnogoboj v Parizu je spomin Leona Štuklja na njegov olimpijski nastop v Parizu pred natanko sto leti.

Interpret Matej Puc,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednik ddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Poslušali bomo glasbo solista na kontrabasu in čelu – Harryja Babasina. V zgodovino jazza se je zapisal kot eden prvih basistov, ki je bil vodja lastne zasedbe in kot prvi solist na čelu, ki je posnel jazzovski solo na tem instrumentu.