Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, bohemski slikarji, ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so v stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku tega mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu osemnajstega stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila Pariške simfonije.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, bohemski slikarji, ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so v stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku tega mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu osemnajstega stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila Pariške simfonije.

Poezija Primoža Čučnika se je od intimističnega, komunikativnega izraza, ki zaznamuje zgodnje pesmi, vse odločneje obračala v smer eksperimentalne ali vsaj nekonvencionalne pesniške govorice, ki pa je vselej ostajala daleč stran od gole jezikovne igre. Pesem Sonet je iz Čučnikove četrte zbirke Nova okna.
Interpretira: Klemen Janežič.
Posneto leta 2017.

Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, bohemski slikarji, ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so v stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku tega mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu osemnajstega stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila Pariške simfonije.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Wilhelm Friedemann Bach je bil najstarejši in po splošnem mnenju najbolj nadarjeni sin Johanna Sebastiana Bacha. Za življenja je slovel kot izreden improvizator, skladatelj in največji orgelski virtuoz v Nemčiji, a je imel zaradi spreminjajočih se socialnih razmer ves čas težave pri zaposlitvi. Drugače kakor večina mlajših sodobnikov je bil manj pripravljen komponirati všečno glasbo po novi modi in je umrl v revščini.

Redko srečamo prevajalko ali prevajalca, ki bi imel tako raznovrsten opus, kot ga ima dr. Nada Grošelj; prevaja leposlovna, strokovna in znanstvena besedila iz angleščine, latinščine, švedščine, iz nemščine in stare grščine v slovenščino. Prevaja tako prozna leposlovna besedila kot poezijo, in to za odrasle in mlade bralce. Časovni razpon nastanka izvirnih besedil sega od antike do danes. Bibliografija dr. Nade Grošelj v tem trenutku obsega več kot 80 monografskih publikacij. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja, med drugimi: nagrado Radojke Vrančič za najboljšega mladega prevajalca oz. najboljšo mlado prevajalko, Sovretovo nagrado, nagrado Vasja Cerarja.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte skladbe Roberta Schumanna, Nielsa Wilhelma Gadeja, Pavla Šivica in Gabriela Fauréja.

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju fantazij v komorni glasbi, ki jih bodo izvedle slovenske instrumentalne zasedbe. Predstavili bomo Fantazijo Mojzes za violino in klavir Niccoloja Paganinija, Fantazijske skladbe op. 73 za violončelo in klavir Roberta Schumanna, Fantazijske skladbe op. 43 za klarinet in klavir Nielsa Wilhelma Gadeja, Tri fantazijske skladbe za klarinet in godalni kvartet Pavla Šivica in Fantazijo za flavto in klavir Gabriela Fauréja. Ponovitev bo v četrtek, 1. avgusta ob 17.05.

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. V juliju in avgustu jih predstavljamo v terminu kratke radijske igre.
Tokrat se boste lahko družili z igralcem in šansonjerjem Juretom Ivanušičem.

Za letošnji Kulturni bazar, ki je bil marca v Cankarjevem domu, je arhitekt Miloš Kosec zasnoval predavanje z naslovom Praznina kot generator skupnosti, v katerem je Trg republike arhitekta Edvarda Ravnikarja znova "prebral" z načini njegove uporabe po graditvi. Zastavil je vprašanje sodobnega solidarnega in vključujočega mesta, ki bi se upiralo komercializaciji in vzpostavilo možnosti za varno sobivanje različnih družbenih skupin. Pa tudi o tem, kako lahko posameznike in kolektive, ki so desetletja uporabljali prostor tega trga, razumemo kot njegove soustvarjalce. V Grafoskopu, ki sem ga zasnoval Klemen Markovčič, torej s posnetkom predavanja zrcalimo delo Edvarda Ravnikarja (1907–1993), ki je, kot pravi Kosec, zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države, s tem pa preoblikoval razumevanje vloge arhitekta 20. stoletja. Sicer pa je predavanje Miloša Kosca pravzaprav podčrtana Ravnikarjeva misel, da se je treba truditi za mesto kot proces, ne kot podobo.

Predavatelj – Miloš Kosec

Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina

Posnelo je Uredništvo za kulturo, julija 2024.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Letos mineva 140 let od skladateljevega rojstva. Značilnosti njegovega ustvarjanja so jasna in klena kompozicijska tehnika, romantična in novoromantična izraznost, izrazita melodija in naslonitev na ljudsko motiviko. Vse to lahko opazimo tudi v njegovih samospevih; tokrat bodo zveneli v izvedbi različnih slovenskih izvajalcev.

Poleti čas, namenjen oddaji Glasbeni utrip, zapolnimo z glasbo. Danes bomo poslušali glasbo ameriškega skladatelja, kritika, pisatelja, učitelja, pianista in pozneje dirigenta predvsem del ameriških avtorjev Aarona Coplanda.

AARON COPLAND: ŠTIRJE BLUESI ZA KLAVIR
Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ

AARON COPLAND: APALAŠKA POMLAD, suita iz baleta
KOMORNI ORKESTER SAINT PAUL, Dirigent: HUGH WOLFF

AARON COPLAND: VITEBSK, TRIO ZA VIOLINO, VIOLONČELO IN KLAVIR
Violina: VOLODJA BALŽALORSKY, Violončelo: DAMIR HAMIDULIN, Klavir: TATJANA OGNJANOVIĆ

Argentina ni samo tango. Je prostor, v katerem so Slovenci ohranili svojo narodno zavest, svoj jezik, svoje pesmi. Pred desetletjem se je avtor oddaje Čas, prostor in glasba Pavel Mihelčič v Argentini srečal z Markom Finkom. In tega srečanja se spominja z oddajo "Pesem povezuje".

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.
O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Matej Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

V oddajo Srce šansona smo tokrat povabili še enega igralca, ki se že leta s strastjo predajala tudi glasbi. Nadvse simpatični, topel in zgovoren gospod, ki je decembra lani dopolnil 60 let, je v krogu igralcev izjemno cenjen, saj je izvrsten interpret v predstavah sodobnega in tudi nebesednega gledališča. Janez Škof, Borštnikov nagrajnec, ki ga srečamo tudi v filmih, širšo medijsko prepoznavnost pa je dosegel z vlogami v nekaterih televizijskih oddajah in nadaljevankah, je med drugim tudi glasbeni samouk. Njegova posebnost je namreč igranje na diatonično harmoniko, ki mu služi pri interpretiranju slovenske poezije. (ponovitev)

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je v sezoni 2018/2019 praznoval 25-letnico umetniškega dela in uspešnih izvedb novih skladb ter sodelovanja z vrhunskimi glasbenimi solisti.

Dve oddaji Arsovega art ateljeja bomo posvetili Komornemu godalnemu orkestru Slovenske filharmonije, ki je v sezoni 2018/2019 proslavil 25-letnico umetniškega delovanja in muziciranja po Sloveniji. V tej prvi oddaji bomo predstavili tudi pogovor z dolgoletnim programskim in umetniškim vodjem in violončelistom Kleménom Hvalo in z dolgoletnim koncertnim mojstrom, violinistom Janezom Podleskom, ki je tudi univerzitetni profesor za violino na ljubljanski Akademiji za glasbo. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije so ustanovili leta 1993 na pobudo dolgoletnega direktorja Slovenske filharmonije Borisa Šinigoja, ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Od prve sezone 1993/1994 je orkester imel veliko vaj glasbe različnih obdobij, slogov in določenih interpretacij. Repertoar Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije obsega več kot 250 skladb vseh slogovnih obdobij od baroka do enaindvajsetega stoletja. Godalci namenjajo posebno pozornost stvaritvam slovenskih avtorjev, tudi najmlajših ustvarjalcev, ki se šele uveljavljajo. Orkester od leta 2001 v Narodni galeriji pripravlja in izvaja cikel Sozvočje svetov in na koncertih sodeluje s cenjenimi solisti in sodobnimi skladatelji. V repertoarju orkestra je več kot osemdeset del slovenskih avtorjev in okrog štirideset skladb, ki so nastale po naročilu ansambla. Godalni orkester na svojih koncertih sodeluje s številnimi vrhunskimi solisti in z drugimi mednarodno priznanimi slovenskimi in tujimi glasbeniki. Tokrat boste poslušali njihove izvedbe skladb Johanna Sebastiana Bacha, Edvarda Griega, Dmitrija Šostakoviča, Uroša Kreka, Michaela Tippetta in Carla Vina. Pogovor in oddajo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc.

Prisluhnili bomo novim izvedbam prelomnih skladb ameriškega skladatelja Johna Cageea, glasbi za magnetofonske trakove v izvedbi ameriškega ustvarjalca Aarona Dillowaya ter njegovim nedoločenim skladbam iz cikla Variations v izvedbi vodilnega avstralskega ansambla za sodobno glasbo Decibel. V obeh primerih gre za študiozen pristop, ki izhaja iz izvornih virov ter sodobne, aktualne interpretacije.

V 94. letu je umrla irska književnica Edna O'Brien. Ustvarila je bogat in vznemirljiv opus kratkih zgodb, romanov, biografij, dram, poezije, scenarijev in besedil za otroke. Tako kot James Joyce, o katerem je napisala biografijo, je tudi ona doživela prepoved nekaterih svojih knjig. V slovenščino imamo prevedene tri romane Edne O'Brien: Dekle z zelenimi očmi je prevedla Alenka Moder Saje, Dekleti z dežele Mart Ogen, roman v gozdu pa Maja Kraigher. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz njenega zadnjega romana Dekle iz leta 2019; govori o trpljenju dijakinje, ki so jo skupaj s sošolkami ugrabili pripadniki skupine Boko Haram.

Prevod Marko Golja,
interpretacija Tina Resman,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Urban Gruden,
režija Živa Bizovičar.
Produkcija 2022.
Redakcija Marko Golja, Staša Grahek.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.