Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Krstnika Dolarja, Ivačiča, Krstnika Novaka, Poscha, Janija Goloba, Benjamina in Gustava Ipavca, Adamiča, Lipovška, Kozine, Žebreta, Gabrijelčiča in Arniča.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Bengalski pesnik Rabindranath Tagore je zaslovel, ko je leta 1913 dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Prejel jo je za drobno zbirko pesmi z naslovom Gitanjali, Žrtveni spevi ali Darovanjke v slovenskem prevodu. Ta zbirka ga je na zahodu uveljavila kot mistični glas stare indijske duše, ki hrepeni po zlitju z bogom. V Liričnem utrinku bomo slišali njegovo pesem z naslovom Zakaj je svetilka ugasnila iz zbirke Vrtnar. Prevedel jo je Alojz Gradnik, dramsko jo bo interpretiral Pavle Ravnohrib.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Začenjamo s poletnimi reprizami oddaj Zborovski panoptikum. S pregledom aktualnega dogajanja se vračamo jeseni, med počitnicami pa bomo predvajali ponovitve najodmevnejših oddaj. Tokrat bomo spomnili na 27. Državno tekmovanje otroških pevskih zborov, ki so ga maja letos po šestih letih ponovno organizirali v Zagorju ob Savi.

Vinko Globokar, slovenski skladatelj, komponist, dirigent, jazzovski glasbenik, pedagog in pozavnist je 7. julija dopolnil devetdeset let. Ob jubileju poslušamo pogovor Vide Curk z umetnikom iz leta 2006. Vinko Globokar, dobitnik Prešernove nagrade, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter častni član Slovenske filharmonije, govori o svojem življenju, ki ga je v veliki meri preživel v Franciji, pa tudi v Nemčiji in Ameriki, predvsem pa razlaga svoje poglede na sodobno glasbo in lastno ustvarjanje.

Splošno znano dejstvo je, da je Indija duhovno izredno bogata in raznovrstna dežela, saj se že hinduizem kot glavna religija pojavlja v mnogih različicah in oblikah. Mnogo je tudi glasbe, posvečene takim ali drugačnim svetim dejavnostim in občutjem. Tokrat spoznavamo del izročila, kot so ga v zgodnjih petdesetih letih zabeležili raziskovalci hindujske visoke šole za glasbo in umetnost na Univerzi v Benaresu, od leta 1952 pa so bili posnetki na vinilni plošči na voljo tudi poslušalcem in radovednežem na Zahodu.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V poletnem ciklu oddaj Izrazi doma se Tesa Drev Juh skupaj z gosti sprašuje o tem, kaj nam pomeni dom, in kaj prostor, v katerem bivamo zasebno, izraža o nas. V drugi oddaji iz cikla bo diplomirana arhitektka in magistrica iz scenografije Mojca Kocbek, ki se pri svojem delu se osredotoča na oblikovanje enodružinskih hiš, javnih prostorov, na prenove hiš in stanovanj, oblikovanje razstav in na notranjo opremo, spregovorila o pomenu izbire naravnih materialov, ko opremljamo dom. O tem, da je ključno prilagoditi bivalne prostore lastnim potrebam in morebitnim sprotnim spremembam, na primer odraščanju otrok, o razliki med slogom in izrazom, in še o marsičem drugem.

Glasbena oprema Tina Ogrin,
zvok in montaža Blaž Kumše in Vjekoslav Mikez,
posneto leta 2024.

Glasbena medigra.

Umrl je Ismail Kadare, albanski pisatelj in pesnik, ki je v svojem delu pogosto obravnaval zgodovino in kulturo svoje države in s svojim pisanjem dosegel bralce po vsem svetu. V slovenščino imamo prevedene tri njegove romane – General mrtve armade, Zlomljeni april in Palača sanj.
Kadare, rojen leta 1936, je študiral v Tirani, pozneje je šel študirat v Moskvo – na Inštitut Maksima Gorkega. Ko se je leta 1960 vrnil v Albanijo, je postal novinar pod diktatorskim režimom Enverja Hodže. V tem obdobju jje tudi začel pisati - najprej poezijo in nato prozo. Zaradi pritiskov je leta 1990 pobegnil na zahod in se naselil v Franciji. Umrl je v rodni Albaniji.
Leta 2010 je Ismail Kadare prišel v Slovenijo; tu je sodeloval na mednarodnem srečanju pisateljev Pen. Takrat se je s pisateljem na ljubljanskem gradu pogovarjal dr. Edvard Kovač. Odlomke iz njunega pogovora je prevedel Matej Juh.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Mednarodno uveljavljena kanadska pianistka Angela Hewitt je 3. junija letos nastopila v dvorani Wigmore v Londonu, kjer se je predstavila z glasbo Mozarta, Schuberta in Beethovna v sklopu BBC-jevega koncertnega cikla “The Lunchtime Concerts”. Najprej so bile na sporedu Variacije v f-molu, Hoboken XVII:6 Josepha Haydna, nato so se zvrstila tri krajša klavirska dela – Rondo v D-duru, K. 485 in Fantazija v d-molu, K. 397 Wolfganga Amadeusa Mozarta ter Impromptu št. 3 v Ges-duru, D. 899 Franza Schuberta, Angela Hewitt pa je za konec izvedla še Klavirsko sonato št. 14 v cis-molu, op. 27/2, ‘V mesečini’, Ludwiga van Beethovna. Pianistka je našteta dela izvedla na fortepiano Paula McNultyja, ki je glasbilo napravil po zgledu slovitih klavirjev in fortepianov znamke Graf iz 19. stoletja.

Pisatelj, partizan, novinar in urednik Ferdo Godina se je rodil 17. oktobra 1912 v Dolnji Bistrici, umrl je 14. julija 1994 v Ljubljani. Kot dijak in študent se je preživljal sam, pozneje, do druge svetovne vojne je živel od pisanja, med vojno je bil vsa leta partizan, po vojni pa je opravljal različne poklice; med drugim je bil ravnatelj Slovenskega knjižnega zavoda in je zaradi spora s partijo ostal brez te službe. Oblast je nase opozoril že takoj po koncu vojne, ko je objavil roman Bele tulpike. Roman, ki ni imel nič skupnega s povojnim socialnim realizmom, pripoveduje o ljubezni kaplana Arpada in Judinje Rahele, postavljen je v malomestno okolje Lendave ter je precej razgiban. Ob obletnici pisateljeve smrti lahko v Izbrani prozi slišite odlomek o junakovi počasni spremembi.

Interpret Blaž Šef,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Posneto leta 2024.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Libretist je zgodbi odvzel pravljičnost in jo nadomestil z realnimi komičnimi elementi.
Jacopo Ferretti je očitno želel napisati komično zgodbo z izvirnimi situacijami, vendar mu je to le delno uspelo. Ni imel ne posebno izrazitega občutka za komično ne dovolj moči za psihološko označevanje oseb. Vsekakor pa je s tem libretom dal Gioacchinu Rossiniju zadostno startno osnovo. Tako se je farsa združila s komedijo in s svojo glasbo še danes priteguje pozornost.
Pojejo: Adèle Charvet (Angelina), Levy Sekgapane (don Ramiro), Vincenzo Taormina (don Magnifico), Alex Rosen (Alidoro), Florian Sempey (Dandini), Céline Laborie (Clorinda) in Julie Pasturaud (Tisbe). Zbor in orkester Théâtra du Capitole iz Toulousa vodi Michele Spotti.

Ruski pisatelj, dramatik in novinar judovskih korenin Isaak Babelj je bil mojster kratke proze. O tem se lahko prepričamo ob branju njegovih zbirk Rdeča konjenica in Zgodbe iz Odese, obe zbirki sta tudi dostopni v slovenskem prevodu. V Rdeči konjenici nas Babelj odpelje na bojišča poljsko-ruske vojne, v Zgodbah iz Odese pa v judovsko skupnost oz. odeški geto, poimenovan Moldavanka, med judovske gangsterje, revščino, pomanjkanje ter pogrome, ki so jih bili Judje deležni v ruskem imperiju. Usoda enega največjih imen ruske literature 20. stoletja Isaaka Bablja, rojenega leta 1894, torej pred 130. leti, se je končala žalostno. Leta 1939 ga je aretirala NKVD na podlagi montirane obtožbe trockizma, terorizma in vohunjenja za Francijo in Avstrijo, leto pozneje so ga usmrtili. Njegove knjige so bile prepovedane, njegovo ime pa izbrisano iz literarnih učbenikov do konca petdesetih let, ko so izšla njegova zbrana dela. Ob 130. obletnici rojstva Isaaka Bablja se ga v Literarnem nokturnu spomnjamo z zgodbo Sonce Italije.

Prevajalec: Cene Kopčavar,
interpret: Primož Pirnat,
režiserka: Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka: Tina Ogrin,
mojstra zvoka: Matjaž Miklič, Miha Jaramaz.
Redaktorici: Tadeja Krečič, Maja Žvokelj (ponovitve).
Leto nastanka: 2014.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.