Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Med slovenskimi pesniki je največji športni navdušenec verjetno Esad Babačić, tudi avtor antologije slovenske poezije športa z naslovom 'Vsak boksar boksa svoj boks'. V Lirični utrinek smo uvrstili nekaj njegovih športno-ljubezenskih miniaturk.

Interpret Urban Kuntarič.
Posneto leta 2024.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Izvirni zgodovinski posnetki klavirskih skladb Cécile Chaminade v avtoričini izvedbi: posnetki na glasbenih zvitkih iz 20. let 20. stoletja in fonografski posnetek iz leta 1901; najizrazitejši samospevi o ljubezni in naravi z mezzosopranistko Anne Sofie von Otter in pianistom Bengtom Forsbergom.

Cécile Chaminade se je rodila 8. avgusta 1857 v Parizu, ustvarjala je v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, preminila pa je 13. aprila 1944 v Monte Carlu. Kot virtuozna in inventivna pianistka je bila ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale. Njena zbirka obsega več kot 170 opusov del, približno 400 skladb, med njimi jih je skoraj 200 napisala za klavir, več kot 100 samospevov na besedila francoskih pesnic in pesnikov tistega časa ter vrsto komornih in orkestrskih skladb, komično opero, dramatično simfonijo za zbor in orkester ter simfonični balet. Klavirske skladbe Cécile Chaminade za klavir solo in klavirski duo vključujejo vse od miniatur za otroke do skladb v plesnih ritmih, od simfoničnih in koncertnih etud do obsežne klavirske sonate, od humorističnih etud do razpoloženjskih miniatur. Njena glasba je zelo spevna, globoko občutena in dostopna širšemu občinstvu, v harmonskem pogledu delno kromatična, izrazno polnozvočna in elegantna, slogovno pa sledi pridobitvam poznoromantične francoske glasbe.

Tolkalec Simon Klavža je po študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Borisu Šurbku študiral na Visoki šoli za glasbo v Münchnu pri profesorju dr. Petru Sadlu, enem najuspešnejših tolkalcev na svetu, potem pa se je v izvajanju nove glasbe izpopolnjeval na mednarodni akademiji za sodobno glasbo Ensemble Modern v Frankfurtu. Je izredni profesor tolkal na ljubljanski Akademiji za glasbo. Ob pedagoškem delu se intenzivno posveča predvsem komorni glasbi in redno sodeluje z ansambli Ensemble Modern iz Frankfurta, Sonemus v Sarajevu, Neofonia v Ljubljani.( Ponovitev oddaje.)

Edvard Grieg velja za enega najpomembnejših ustvarjalcev, ki so v drugi polovici 19. stoletja utemeljili norveško umetnost in ime svoje domovine ponesli v svet. Navdušen nad ideali domovinskega gibanja se je Grieg poglabljal v norveško ljudsko glasbo, ki je navdihovala njegova dela. Med njegovimi najbolj priljubljenimi deli je Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16, ki ga je skladatelj napisal leta 1868 pri 24-ih letih. Pozneje ga je večkrat revidiral, v izvirno partituro pa je vnesel okoli 300 popravkov.

V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu.

16. aprila 1919 se je v državi Washington v Združenih državah Amerike rodil Merce Cunningham, eden najvplivnejših koreografov 20. stoletja. Bil je prvi, ki je zagovarjal tezo, da lahko ples obstaja neodvisno od glasbe. Ples je razumel kot avtonomno, abstraktno umetnost, kot naključno gibanje v prostoru in času, ki ne govori o ničemer drugem kot o samem sebi. Cunningham je v svoji dolgoletni plesni karieri ustvaril več kot 150 plesnih koreografij in oblikoval gib za več kot 800 prireditev. Na njegovo plesno ustvarjanje je odločilno vplivala tudi vez s skladateljem Johnom Cageom. V oddaji Oder boste slišali pogovor z dramaturginjo in plesno teoretičarko Andrejo Kopač, ki smo ga posneli pred petimi leti. Osvetlila nam je življenje in delo tega izjemnega umetnika. Pred mikrofon jo je povabila Ana Rozman.

Glasbena medigra.

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Šef dirigent Alain Altinoglu je s Simfoničnim orkestrom Frankfurtskega radia na koncertu 16. junija v Frankfurtu predstavil dve deli, ki sta nastali v razmiku več kot stoletje, a se kljub temu smiselno ujemata. Pesem o zemlji Gustava Mahlerja na splošno velja za eno najboljših del, ki jih je napisal veliki simfonik. Mahler ni dočakal premiere te hibridne oblike cikla orkestralnih pesmi in simfonije, ki jo je dokončal dve leti pred smrtjo; krstna izvedba je bila v Münchnu leta 1911.
Na podlagi prepesnitev starodavne kitajske lirike je Mahler ustvaril vseobsegajoč labodji spev, slovo od zemlje in življenja. Velika pesem,, včasih skoraj kot iz drugega sveta. Zdi se, da nam govori kot iz drugega sveta tudi simfonična pesnitev Metacosmos islandske skladateljice Anne Thorvaldsdottir, ki je nastala po naročilu Newyorških filharmonikov in bila premierno izvedena leta 2018.

Tudi letos se bodo kot kaže kresala mnenja o formulaciji "večje število tujih študentov". V javni razpravi je predlog Zakona o visokem šolstvu, ki dopušča predavanja v tujem jeziku, če je vanje vpisano "večje število tujih študentov". Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti poudarjajo, da je praksa pokazala, da se kot "večje število tujih študentov" pojmujejo že trije neslovenski, zaradi katerih je moralo potem 30 slovenskih študentov poslušati slovenskega predavatelja v angleščini. Na drugi strani zakon podpira rektorska konferenca in poudarja, da je plod široke razprave vseh deležnikov.

Iz bogate zakladnice posnetkov, pod katere se je podpisal kot dirigent, pozneje pa tudi kot glavni urednik Glasbenega programa Radia Slovenija, smo izbrali kantato Z vlakom, op. 48 Blaža Arniča.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, ki je odraščala v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Matej Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

V tej in prihodnji oddaji vas vabimo med leve v afriško savano. Podlaga za nastanek muzikala Levji kralj, ki je pred nami, je bil Disneyjev animirani film z enakim naslovom iz leta 1994. Glasbo je prispeval Elton John, besedila pa Time Rice. Muzikal, v katerem so igralci oblečeni v živalske kostume, je režirala Julie Taymor. Muzikal, ki so ga prvič uprizorili 8. julija leta 1997 v Minneapolisu, je doživel takojšen uspeh, in to še preden so ga uprizorili na znamenitem Broadwayju. Levji kralj je na evropske odrske deske stopil 19. oktobra leta 1999 na W est Endu. Velja za enega največjih zaslužkarjev, prehitel je celo Webbrovega Fantoma iz opere, ki je prvi dosegel in presegel magično mejo 6 milijard dolarjev.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

21. julija 2024 je minilo sto let, odkar se je v Šempolaju pri Nabrežini rodil slovenski pisatelj, dramaturg, esejist, prevajalec, profesor Alojz Rebula. Umrl je pred šestimi leti. Stoletnico rojstva obeležujemo z Literarnim večerom, ki na osnovi novele z naslovom Votel je Kras prikaže izjemno pisateljsko mojstrstvo Alojza Rebule. Sicer ob imenu avtorja triindvajsetih romanov, treh dram, več knjig dnevnikov in esejev po navadi pomislimo na romane V Sibilinem vetru, Senčni ples ali Nokturno za Primorsko, čeprav je pisal tudi druge različne žanre in krajša prozna besedila. O noveli Votel je Kras je leta 2001 oddajo pripravil Janez Povše.

Bralec Klemen Konda,
igralca Maša Derganc in Uroš Smolej,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
mojster zvoka Jure Culiberg,
režiser Gregor Tozon,
asistentka režije Helena Mugerle,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Posneto leta 2001.

Potem, ko smo v Arsovem art ateljeju predstavljali in ocenjevali finaliste letošnjega natečaja za nagrado EBU Palma Ars acustica, bomo v tokratni oddaji predstavili še deli, ki ju je za nagrado predlagal Radio Slovenija, deli Speak-on Mauricia Valdésa in Molitev: Solze najdejo človeka Bojane Šaljič Podešva.

Pisateljica in pesnica Danica Gregorčič (1959-2018) je leta 2003 objavila prvo pesniško zbirko Drevo, pozneje, leta 2009, pa (med drugim) nekaj svojih značilnih pesmi v Literarnem nokturnu. Njene pesmi, ki se navezujejo na življenjske izkušnje in prehajajo v meditativna razpoloženja, interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar.

Režiser Igor Likar,
interpretka Vesna Jevnikar,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje Marko Golja.
Posneto 2009.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.