Spoštovani, ni mi všeč, da človeško trpljenje tolmačimo kot kazen za greh ali kot zdravilo, da bi se poboljšali. To povzroča preveč travm in meče slabo luč na Boga. Jezus Kristus je taka natolcevanja zanikal. Ko so ga Judje vprašali, kdo je zgrešil, ko je bil sleporojeni ujet v strašno trpljenje, je rekel, da za to ni kriv ne on ne njegovi starši. Če bi bilo trpljenje kazen ali zdravilo, se Jezus Kristus ne bi bojeval proti zlu in ne bi pomagal trpečim, niti sam ne bi šel na križ. Tako učenje je nekrščansko, Bog ni tak. Trpljenje ni samodejno nekaj dobrega in koristnega. Sveto pismo trdi, da je Boga zatajila svoboda, ki jo je Bog podaril človeku. Človeška svoboda, ki je cena resnične ljubezni, se je odpovedala ljubezni. Če bi bili ustvarjeni kot marionetno gledališče lutk na vrvci, bi bil Bog upravičeno glavni krivec. A ker Božja ljubezen vključuje svobodo, s tem prevzema tveganje zlorabe in za trpljenja. Nezaslišano je, da bi bil suvereni Bog odvisen od nas, nepredvidljivih. Da bi se absolutno svobodni Bog ujel v naše odločitve. Kot da nas potrebuje, da bi bil lahko Bog, in bi mu bilo brez nas dolgočasno. Teolog Johannes B. Brantschen pravi, da je to čudež nad čudeži, ker je Bog sam po sebi večni dialog ljubezni v Sveti trojici. Boga, ki noče biti Bog brez nas in noče biti srečen brez nas, ni niti v domišljiji. Samo en odgovor je. Gre za nerazumljivo norost ljubezni, da je pohujšljiva in škandalozna. Bog raje doživlja neuspeh glede vprašanja trpljenja, kot da bi se odpovedal ljubezni, izraženi v svobodi, ki nam jo je podaril. Ne prisega na moč in čudeže, ampak vse stavi na ljubezen. Na svet je poslal svojega Sina, da bi nam povedal, kako noro rad nas ima. Kajti ljubezen lahko prebudi le ljubezen. Na križu vpije njegova trpeča ljubezen, ki je več od sočustvovanja. Kdaj bomo to doumeli? Bog spoštuje našo svobodo, ker želi našo ljubezen. Vsemogočni Bog je popolnoma nemočen, ko ne odgovorimo nanjo. Njegova ljubezen ni vsiljiva, ampak potrpežljiva. Bog od večnosti do večnosti čaka in trpi zaradi nevrnjene ljubezni. Tudi pogubljeni bodo večna bolečina njegove ljubezni, ne kazni. Znani oxfordski profesor Clive S. Lewis je izjavil, da je Božja jeza tekočina, ki teče, ko razrežemo Božjo ljubezen, in ni v nasprotju z njo, ampak je rezultat izražanja. Zakaj dobri Bog dopušča trpljenje, ne da bi posredoval? Zato, ker resno jemlje našo svobodo. Če bi nam odvzel trpljenje, bi nam moral odvzeti tudi svobodo in nas degradirati v marionete. Moral bi nas uničiti, a raje prosi za našo ljubezen. Ve, da bi bila ljubezen brez svobode bistroumni nesmisel, oksimóron, kot leseno železo ali okrogla kocka. Trpeči Kristus ni čudežno stopil s križa, da bi dokazal svojo božanskost, ker nas noče pokoriti s čudeži, ampak želi našo svobodno ljubezen. To mu toliko pomeni, da se raje spušča v tveganje in privoli v zlorabo svobode, s tem pa tudi v svoje trpljenje.
