Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Pred kratkim sem prebral misel Thomasa Jeffersona, ki je nekoč rekel: “Sveča ne izgubi ničesar, če prižge drugo svečo.” Vsakdo, ki je že kdaj nesebično pomagal drugemu človeku, ve, da je to res. Toda na žalost niso vsi pripravljeni sprejeti te miselnosti dajanja. Pravzaprav večina ljudi ne razmišlja tako. Prepričani so, da deliti nekaj svojega z drugimi pomeni to izgubiti.

Vsak človek ima eno od dveh miselnosti: miselnost pomanjkanja ali miselnost obilice. Ljudje, ki negujejo miselnost pomanjkanja, menijo, da je v življenju na voljo le omejena količina dobrin - naj gre za denar, priložnosti ali katero drugo stvar. Svet vidijo kot torto s točno določenim številom kosov. Zato se borijo, da bi prišli do svojega kosa, in ko jim to uspe, ga želijo za vsako ceno zaščititi in v njem uživati sami.

Tisti z miselnostjo obilice pa verjamejo, da je vsega dovolj za vse. Če je življenje torta in se drugi borijo za svoj kos, je rešitev ljudi z miselnostjo obilice ta, da spečejo drugo torto. Če imajo zamisel, jo delijo; ker so prepričani, da se jim bo porodila nova. Če imajo denar, ga nekaj dajo; ker vedno ga lahko še kaj zaslužijo. Vedo, da je na voljo več (ali drugačnih) virov in dovolj priložnosti, da vsi uspejo.

Ljudje smo jemalci ali dajalci. Jemalci jemljejo, grabijo in pogoltnejo vse, kar lahko, da bi zadovoljili svoje potrebe. Življenje vidijo kot tekmo, v kateri lahko zmaga le eden. Na drugi strani pa so dajalci - ljudje, ki dajejo, ustvarjajo in omogočajo, da se stvari zgodijo. Ti ustvarjajo napredek in spodbujajo druge k uspehu.

Verjamem, da na tem področju dobimo od življenja to, kar pričakujemo. Lahko zbiramo in potem zadržujemo to malo, kar imamo, in ne dobimo ničesar več. Lahko pa to, kar imamo, dajemo in delimo z drugimi in smo tudi sami nagrajeni z obliljem. Naše stališče pomeni ključno razliko. Če svoje moči združimo, če velikodušno dajemo, bomo tako ali drugače dobili veliko več, kot pa smo dali.

Svetopisemsko besedilo iz Pregovorov 11,24 je jasno: “Nekateri razdaja obilo in bogatí še bolj; drugi zadržuje celó, kar se spodobi, pa gre v siromaštvo.”

Negujmo miselnost obilja. Bodimo dajalci in ne jemalci; sodelujmo in ne tekmujmo. Prepričan sem, da bomo tako na podlagi svoje lastne izkušnje spoznali resničnost omenjenih besed in doživeli to, kar je opisal Pierre Teilhard de Chardin, ki je rekel: “Najbolj zadovoljujoča stvar v življenju je zmožnost dati velik del sebe drugim.”

Pomemben izpit, kratka ali neprespana noč, tudi daljša vožnja – to so verjetno situacije, ki najpogosteje sprožijo željo ali morda celo potrebo po energijskih pijačah. A preden se ustavite pred hladilnikom z energijskimi pijačami in posežete po njih, je dobro, da veste, kaj taki napitki pravzaprav vsebujejo. Torkov kviz o energijskih pijačah je Darja Pograjc pripravila s pomočjo asist. Tanje Čresnovar, mag. dietetike, mlade raziskovalke na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

»Slovenci, raziskujte svojo deželo, ker je čudovita.« Tako pove tokratni sogovornik v oddaji Drugi pogled, ki jo je pripravila Nataša Rašl. Pogovarjala se je s Tunizijcem, ki se je v Slovenijo za stalno preselil pred 15-imi leti. Ime mu je Amine Jemai in peče pice v eni izmed novomeških picerij. Katere sestavine in modrosti iz Tunizije in Slovenije je združil na svoji življenjski poti?

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Včeraj smo že 30-ič praznovali mednarodni dan reggae glasbe. Reggae je pravzaprav glasbena zvrst, ki ima svoje korenine na Karibskem otočju, še natančneje na Jamajki. Začel se je razvijati v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja in na svoji priljubljenosti pridobival skozi leta. Tudi v Sloveniji je reggae precej popularen, imamo celo svoj glasbeni festival, ki k nam privabi tudi največje tovrstne glasbenike. Več o tem, zakaj je ta jamajška glasbena zvrst priljubljena tudi v Sloveniji in kako ta žanr dojemajo na Jamajki, je zanimalo Lano Furlan.

V letu, ko mineva 100 let od prve zlate olimpijske medalje, ki jo je Leon Štukelj dosegel v mnogoboju, bo na poletne olimpijske igre v Pariz odpotovalo največ slovenskih športnikov do sedaj. S svojimi uspehi nas razveseljujejo v številnih, tudi ekipnih športih. Slovenci smo ponosni na to, da smo glede na število prebivalcev v samem vrhu osvojenih kolajn, tudi sicer pa smo Slovenci športno precej aktiven narod. Kje so razlogi za uvrstitve naših športnikov na velika tekmovanja, na zmagovalne odre in olimpijske igre? In zakaj strokovnjaki s Fakultete za šport opozarjajo, da brez sistemskih sprememb na področju športa v šolah čez deset, dvajset let ne bomo več imeli za koga navijati? Odgovore bomo iskali v tokratni Intelekti.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki:
- V mariborskem Domu pod gorco bodo težave pri oskrbi z vodo odpravili s sanacijo dotrajanih cevi
- Večgeneracijski center v Novi Gorici si želi ustreznejših prostorov
- V Kranjski gori ta mesec končno parkirišče za avtodome
- Šola na Blokah bo dobila novo streho s sončno elektrarno

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Prebiti so vsi predori na trasi železniškega tira Divača Koper – izkopana je torej celotna trasa, kar je velik projektantski, inženirski in gradbeni dosežek. Ker pa se drugi tir gradi kot enotirna proga, levi tir naj bi začeli graditi šele čez dve leti po pridobitvi prostorskega načrta, gradbenega dovoljenja in vnovične izbire izvajalcev, bo obstoječa stara proga najmanj do 2030 predstavljala ne le drago vzdrževanje, pač nevarnost za okoliške prebivalce in vodne vire. O vsem tem, učinkih, posledicah in prihodnosti železniškega prometa v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti:
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek,
direktor 2 TDK Marko Brezigar,
Direktor glavnega izvajalca Kolektor CPG Kristjan Mugerli,
Predsednik projektnega sveta za civilni nadzor nad gradnjo drugega tira Jadran Bajec.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Hudobnega kralja užene komar.
Pripoveduje: Boris Juh.
Napisal: C. S. Baily.
Prevedel: Matjaž Kaučič.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Iskanje je strast, ki vodi do ganljivosti. Marsikdo bi skomignil z rameni. A doživetja tradicij v okoljih, kamor sodijo, pustijo zaznamke in spodbujajo nova iskanja, nove interpretacije. O tem, da je iskanje strast, nedvomno pričajo vsi tisti glasbeniki, ki v ta svet 21. stoletja vnašajo veščine starejših glasbenih tradicij in praks. Ali pa preprosto vztrajajo in uredijo zvok. Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi bo spomnila na več kot stoletje stare prve zvočne zapise ter nadaljevala s strastnimi in doživetimi sodobnimi izvedbami tradicijskih glasbenih praks. Izpostaviti velja dvojni zvočni album Starejših in Mlajših pevk A kadem ske folklorne skupine France Marolt, ki je opozoril na bogastvo redko izvajanih ljudskih pesmi. Ob večglasnem ženskem petju bomo predstavili še godčevsko muziciranje današnjega Prekmurja s skupino Marko banda, večglasno moško petje in godčevsko muziciranje s Kranjskimi furmani ter zaključili s strastjo skupine Volk Folk.

V prvem delu nanizanke z naslovom Inšpektor Gaber v gozdu ob reki najdejo truplo brez glave in prstov na vseh udih. To dodatno onemogoča identifikacijo in zaplete že tako zagoneten primer …

Dvanajstdelna kriminalistična serija niza zapletene zločinske primere, ki jih lahko reši samo nezaupljivi in ironični inšpektor Miroslav Gaber. Med reševanji primerov pa ne bo manjkalo niti osebnih, intimnih zgodb inšpektorja in njegove ekipe.

Režiserka: Irena Glonar
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Inšpektor Miroslav Gaber – Borut Veselko
Inšpektorica Brina Špik – Sabina Kogovšek
Patologinja Marjeta – Silva Čušin
Moški – Matija Vastl
Ženska – Maša Derganc

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2014

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe:
Jože Privšek: Jutro – solista Ratko Divjak, Andrej Arnol
Ray Noble/Jože Privšek: Cherokee – solista Ratko Divjak, Petar Ugrin
Allan Botschinsky: Tempo 72 – solisti Allan Botschinsky, Petar Ugrin, Lado Rebrek
Billy Moore: Blues in a Cellar

Pesnik, pisatelj, esejist, scenarist in igralec Pier Paolo Pasolini je bil še kako prepoznaven italijanski intelektualec evropskega formata v 20. stoletju. V Literarnem nokturnu lahko slišite njegove Furlanske pesmi v prevodu Jolke Milič in v interpretaciji dramskega igralca Blaža Šefa.

Avtor literarnega dela Pier Paolo Pasolini,
avtorica prevoda Jolka Milič,
režiser Jože Valentič,
interpret Blaž Šef,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič, Slovenija
mojster zvoka Nejc Zupančič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.