Ustavno sodišče je ta teden odločilo, da je zakon o obdavčenju nagrad predsednikov uprav, ki je med drugim obdavčil tudi Kramarjevo nagrado, neustaven. 12. člen Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize določa, da so obdavčeni vsi dohodki, prejeti v letih 2009 in 2010, a je po mnenju ustavnega sodišča neskladen z ustavo.

Sodišče je presodilo, da ni bilo izkazano, da bi javna korist zahtevala povratno učinkovanje zakona. Za razveljavitev je glasovalo šest ustavnih sodnikov, proti trije, in sicer Marta Klampfer, Etelka Korpič - Horvat in Mitja Deisinger. Po mnenju sodnikov je zakon s tem, ko je v davčno osnovo vključil tudi dele dohodkov, ki so jih zavezanci prejeli pred uveljavitvijo zakona in so bili že obdavčeni z dohodnino, povratno obremenjujoče posegel v pravne položaje zavezancev.

Obdavčitev je bila okoli 90-odstotna
Zakon bi lahko povratno veljal le v primerih, ko je izkazana javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Z utemeljitvijo, da bi slabi menedžerji ostali brez neupravičenih nagrad, javna korist ni izkazana, pravi sodišče. Poslanci so tak zakon sprejeli po tem, ko je nekdanji predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marjan Kramar s položaja odšel z milijonom evrov nagrade. Zakon je veljal do konca leta 2010 in je določal 49-odstotno obdavčitev dohodkov nad določeno višino: pri plačah, denimo, nad 12.500 evrov mesečno, pri nagradah pa nad 25.000 evrov letno. Skupaj z dohodnino je obdavčitev tako znašala okoli 90 odstotkov.

Javni interes nad načelom retroaktivnosti?
Parlamentarne stranke so mnenja, da je treba odločitev sodišča spoštovati, sprašujejo pa se, kako je bila lahko nagrada nekdanjemu vodji NLB-ja sploh dodeljena. Predsednik države Borut Pahor, ki je bil v času sprejemanja zakona predsednik vlade in SD-ja, je v pogovoru za časnik Finance dejal, da bi "negiral samega sebe", če bi rekel, da mu ni žal, da so sprejeli Kramarjev zakon. "Mi smo takrat presojali, da je javni interes nad načelom retroaktivnosti, ampak ustavno sodišče je odločilo drugače, in to odločitev moramo spoštovati," je dejal Pahor.

Treba bo plačati od 1 do 1,3 milijona evrov
Država bo tako verjetno morala skupaj z obrestmi vrniti del dohodkov, ki so jih zavezanci prejeli med 1. januarjem in 5. oktobrom 2009. Po prvi oceni ministrstva za finance bi morali, če bi sodišče v vseh upravnih postopkih odločilo v korist zavezancev, plačati med enim in 1,3 milijona evrov. Konkreten znesek bo znan po koncu postopkov. V državnem proračunu so sredstva za plačilo npr. odškodnin ali vrnitev preveč odmerjenega davka sicer zagotovljena na posebni postavki.