"Naši diplomati zbirajo informacije o stališčih v Washingtonu, Londonu, Pekingu, Moskvi. To ni nič posebnega, daleč od tega, da bi bila slovenska politika pod vplivom Amerike," je zagotavljal Rupel in nadaljeval, da pa Slovenija tudi ni protiameriška. Ameriška politika na odnose s Srbijo vpliva pozitivno, Evropejci se vsak dan dogovarjamo z Američani o veliko stvareh, mnoge uresničujemo skupaj, z mnogimi se tudi ne strinjamo, je dodal.

"Zagovarjam stališča, ki jih potrdi parlament"
S tem je komentiral očitke, da so njegova stališča proameriška, kaj naj bi dokazovala tudi depeša, ki je iz MZZ-ja priromala v javnost. Zagotovil je, da zagovarja stališča, ki jih je sprejela vlada in jih je potrdil parlament. Politika zunanjega ministra je drobec v mozaiku slovenske politike, ki jo v glavnem vodi slovenski parlament, je dodal.

Po njegovem mnenju pa sta človek, ki je dokument odnesel z ministrstva, in medij, ki ga je objavil, ravnala zelo neodgovorno. Preiskava, ki jo zdaj opravljajo na ministrstvu, bo zajela vse tiste, ki so imeli dostop do dokumenta, je povedal in nadaljeval, da afera ni prijetna, saj bodo sogovorniki zdaj bolj previdni v pogovorih z nami. A do zaostritve med Slovenijo in Srbijo po njegovih besedah še ni prišlo.

Slovenija je ena najbolj vnetih odvetnic Srbije
Zadnji incidenti, ko je pred eno slovensko trgovino v Srbiji eksplodirala bomba, drugim pa so grozili, po njegovem mnenju govorijo o nesporazumu, da Slovenija predstavlja eno najbolj vnetih odvetnic Srbije v EU-ju. Slovenija namreč ne predstavlja nobenega kamna spotike za Srbijo, prej nasprotno, je zagotovil in dodal, da je jugoslovansko krizo treba končati. Verjame, da bodo predstavniki Kosova glede razglasitve samostojnosti poslušali mnenja drugih držav, in zato po njegovem mnenju ni nobene panike, nobenega razloga, da bi s čimer koli grozili.

Po izjavi o prekinjenih odnosih takoj sestanek z Jandrokovićem
Seveda je beseda nanesla tudi na odnose s Hrvaško. "Potem ko sem malce ironično rekel, da so Hrvati prekinili odnose z nami, smo lahko organizirali srečanje," je začel minister in nadaljeval, da je na nedavnem srečanju z novim hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem povedal, da je Slovenija vznemirjena, ker so predstavniki Hrvaške podpisali sporazum pred obličjem EU-ja, v katerem piše, da ERC ne bo veljal za članice Unije, zdaj pa se tega ne držijo.

Hrvaška mora najti rešitev
Povedal je, da sta s hrvaškim kolegom tudi že začela iskati morebitne izhode iz te zagate, o katerih pa ne more podrobneje govoriti. "Če je Slovenija lahko celo spremenila ustavo, ko ni bilo več mogoče nadaljevati pogajanj z Evropsko unijo, bo tudi Hrvaška sposobna najti neko rešitev," je prepričan Rupel.

Poudaril je, da ne moremo barantati, da cona velja napol, saj ima veliko napako - priloženi so ji zemljevidi, ki segajo do točke 5, kjer ima Slovenija izhod na morje, hrvaško ribolovno morje pa kažejo do sredine Piranskega zaliva. S temi zemljevidi ne bo šlo, je odločen zunanji minister.

Brez pomoči Slovenije in Avstrije se pogajanja še ne bi začela
Poudaril pa je tudi, da je Hrvaški v dveh letih uspelo zapreti le dve poglavji od 35, kar po njegovem kaže, da se Hrvaška zelo počasi pogaja. Zato je govoriti, da Slovenija kar koli preprečuje, smešno, saj se brez izdatne pomoči Slovenije in Avstrije pogajanja EU-ja s Hrvaško sploh ne bi začela, je končal Rupel.