Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V včerajšnji oddaji EkstraVisor o inšpekcijah so gostje odgovarjali na očitke o neodzivnosti in neukrepanju inšpekcij ter dolgotrajnosti njihovih postopkov.
Zdravstveni inšpektorat je letos do konca novembra opravil čez 58 tisoč nadzorov, dvakrat toliko kot lani, večina jih je vezanih na covid-19. Epidemija je njihovo delo obrnila na glavo.
Upravna inšpekcija ugotavlja največ kršitev postopkov in zakonodaje izmed vseh inšpekcij pri okoljski in gradbeni, obe pod okriljem Inšpektorata za okolje in prostor.
Dnevno lahko spremljamo stiske ljudi, ki kličejo na pomoč okoljske inšpektorje, pa naj gre za bioplinarne, divja odlagališča odpadkov, smrad ali hrup. Večkrat se soočajo z neodzivnostjo, neukrepanjem inšpektorjev in z dolgotrajnostjo postopkov.
Inšpektorati in nekateri prijavitelji se strinjajo, da so premajhne pristojnosti ena ključnih pomanjkljivosti inšpekcijskega sistema. Premalo inšpektorjev in vprašljiv način prednostnega razvrščanja pomeni, da nekateri primeri več let niso razrešeni.
Medtem ko se zaradi izrednih epidemioloških razmer zdravstvena inšpekcija utaplja v delu, druge inšpekcije rešujejo zaostanke in se še naprej spopadajo z birokratskimi ovirami, ki jim onemogočajo učinkovitejše delovanje.
V oddaji EkstraVisor o ravnanju z odpadki v Sloveniji so se sogovorniki strinjali, da so med ključnimi problemi kopičenja odpadkov predvsem dolgotrajni in neučinkoviti uradni postopki in izigravanje okoljskih predpisov.
Breme odpadne embalaže ni samo okoljsko, ampak tudi finančno. Zadnja leta z interventnimi zakoni državljani ponovno plačujemo za odvoz embalaže, ki je tako ali drugače izpadla iz sistema – skupaj dobrih 10,5 milijonov evrov.
Po 18-ih letih od prve inšpekcijske odločbe in po dveh požarih se je nedaleč od središča Ljubljane na Cesti dveh cesarjev začela sanacija avtoodpada. Novembra se zadeva seli na sodišče.
Kako se v Sloveniji lotevamo ravnanja z odpadki nazorno kaže primer neurejenega ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki. S tem problemom so se srečali v Suhadolah pri Komendi in na Jesenicah, kjer balirani odpadki presegajo dovoljene količine.
Med odpadki, ki je v zadnjih letih dvigoval mnogo prahu, tudi dobesedno, je elektrofiltrski pepel, sicer nenevarni odpadek z nekaterimi škodljivimi snovmi, sporne prakse ravnanja z njim pa so se po Sloveniji kar vrstile.
Lani smo sanirali kar petino odpadkov manj kot smo jih proizvedli, kar nas v Evropi uvršča na neslavno prvo mesto. Kje so manjkajoči odpadki, ni povsem jasno. Vendar pa vsaj del problema predstavljajo tudi divja odlagališča, ki jih je iz leta v leto več.
Toplarna Celje je edina, ki v Sloveniji sežiga zgolj odpadke, še pet obratov pa odpadke sosežiga. Medtem ko okoljevarstveniki postavljajo pod vprašaj merila za izpuste, okoljsko ministrstvo aktivno proučuje možnost postavitve novih sežigalnic.
Država viške odpadne embalaže na komunalah začasno ureja z 10,5 milijonov evrov težkima interventnima zakonoma, kupi se tako manjšajo. A kopičijo se tudi drugi odpadki, ponekod prihaja do požarov.
V ključnem dokumentu kmetijskem politike – strategiji razvoja do leta 2020 – je samooskrba s hrano zapisana kot prioriteta. Smo sredi leta 2020, samooskrba z zelenjavo in sadjem pa je obtičala pod polovico potreb.
Epidemija koronavirusa je javnost soočila z vprašanjem samooskrbe s hrano. Ukrepi, ki so omejili pretok blaga, so na eni strani povzročili kopičenje viškov mleka, govedine, medtem ko je na drugi strani primanjkovalo predvsem zelenjave.
Moč odločanja je med kmetijskimi organizacijami in predstavniki kmetov zgoščena v treh organizacijah – v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Zadružni zvezi Slovenije in Sindikatu kmetov Slovenije.
Epidemija je pokazala ranljivost države na področju samooskrbe s hrano. Ob zaprtih mejah za tovorni promet, bi lahko ostali brez nekaterih izdelkov. Pojavil se je strah, da bo hrane, predvsem zelenjave, zmanjkalo. Danes pa se srečujemo z viški.
Koliko država letno daje za socialne transferje, kot so nadomestila, denarne pomoči, varstveni dodatki in različne subvencije? Tega skupnega podatka nima nobena institucija.
Zakon določa, koliko premoženja posameznik lahko ima, da prejme denarno socialno pomoč in varstveni dodatek. Ali je potrebno te transferje vračati in koliko je upravičencev?
Neveljaven email naslov
