Infokanal je namenjen sledenju novic iz sveta gospodarstva, politike, športa, kulture, zabave, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Poleg najbolj svežih novic s spletne strani www.rtvslo.si pa lahko spremljate videospote slovenski in tujih glasbenih izvajalcev. Infokanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah

Glasbeni videospoti so dnevni video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative. Videospoti so predvajani po izboru uredništva Videotrak.

Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Izjemna življenjska zgodba Roze Kihler, rojene Pavlin leta 1920 v Tržiču, bo pritegnila še tako zahtevnega gledalca. Med vojno je bila partizanka in požrtvovalna bolničarka Cilka v Bolnici Pavla v Trnovskem gozdu. Od tam se je spominja pričevalec Virgilj Gomizelj, ki se je tam zdravil kot 16-letni partizan in zdaj živi v Avstraliji. V njegovem pričevanju, objavljenem septembra 2017, se je Roza prepoznala, in po 74 letih sta znova obudila prijateljstvo. Rozo Pavlin so v partizanih zaradi lažnih govoric obsodili na smrt, to pa je po naključju slišala in zbežala. Ujeli so jo Nemci in poslali v koncentracijsko taborišče. Še večjo tragedijo je doživela po vojni, ko so jo po krivici strpali v taborišče v Šentvidu nad Ljubljano, od koder so ljudi vodili v smrt. Rešil jo je prijatelj, medtem ko ji bratje partizani po prihodu domov niso hoteli pomagati. Znova so jo zaprli in obsodili na smrt, iz Beograda je nato prišla pomilostitev, vendar je morala nekaj let preživeti v zaporu.
98-letna Roza Kihler do zdaj svoje življenjske zgodbe ni zaupala nikomur, preveč je bilo bolečine in krivic. Ko pa je prisluhnila pričevanju Virgila Gomizelja in dobila spodbudo v družini, se je vendarle odločila. Njeno izjemno pričevanje je zanimivo tudi zato, ker daje realen vpogled v delovanje partizanske sanitete. Roza tudi odkrito pove, kakšne razmere so vladale v partizanih, kakšen je bil odnos do žensk, in opisuje privilegirani položaj vodilnega kadra oz. komunistov, kar ni bilo v skladu s tistim, kar so učili druge.
Gre za živo, tako rekoč filmsko pripoved ženske, ki je kljub krivicam in preganjanju ostala trdna in zvesta humanemu poslanstvu ter svojemu prepričanju. Po vojni je delala na socialnem področju, tudi osebno je pomagala otrokom iz socialno šibkih družin in se borila za pravice starejših. Do nedavnega je bila dejavna pri Rdečem križu. Čeprav si je ustvarila lepo družino, je nešteto prostovoljnih ur namenila ljudem v stiski, saj dobro ve, kaj je pomanjkanje in kaj pomeni razbita družina. Bila je iz družine z devetimi otroki brez očeta, ki bi skrbel zanje, in zaradi hude revščine je petletna skupaj z bratcem beračila okoli Brezij. Potem je bila pastirica pri tujih ljudeh, kasneje negovalka na Golniku ter še pred vojno delavka v predilnici na Viču v Ljubljani in v Medvodah. Med njenimi najtežjimi spomini iz otroštva je beračenje in srečanje z očetom ter dogodek, ko sta z bratcem ukradla hlebec kruha. Prav simbolika kruha se ji je v življenjskih preizkušnjah še večkrat ponovila. Gledalec, ki ga zanima preteklost, da bi lažje razumel sedanjost, bo pričevanju Roze Pavlin Kihler z zanimanjem prisluhnil.

Pravijo, da je dirigent in skladatelj Leonard Bernstein na tem svetu živel pet življenj, da je bil »glasbeni genij 20. stoletja« in »človeški kalejdoskop«, da je imel neizmerno energijo, s katero je zasenčil tudi mnogo mlajše od sebe.
Bil je televizijski glasbeni učitelj mnogih mladih po svetu. S Koncerti za mlade, ki jih je vodil več kot deset let, je navduševal že v sedemdesetih letih. Noben drug televizijski program ni tako obogatil glasbenega življenja mladih po vsem svetu. Leonard Bernstein nam s svojo karizmo z orkestrom Newyorške filharmonije v znameniti dvorani Carnegie Hall predstavlja intervale v glasbi.

Sredi noči Hyacinth prestraši hrup. Richarda pošlje, naj pogleda, kaj je. Ko ta ugotovi, da ni nikogar, se Hyacinth pritoži, da ne razume, zakaj k njima še nihče ni vdrl, sosedom pa, in kaj imajo oni takšnega, da se splača vdreti k njim. Hyacinth se odloči, da bo očka peljala na piknik, saj je skrbna hči in je to njena dolžnost. Poleg tega ji ne bo treba pospravljati drobtin za njim.

Hyacinth ni zadovoljna z mlečnimi izdelki. Od dostavljalca mleka zahteva, da poskrbi, da njeno mleko pride le iz najboljših krav. Richard je nesrečen, ker ga čaka predčasna upokojitev in bo več doma s Hyacinth Ta pa je nad tem navdušena.

Na robu tivolskega parka so leta 1909 odprli Hotel Tivoli. Prijelo se ga je ime gostišča, ki je prej stalo na tem mestu: Švicarija.

Umetniki so ga hitro sprejeli za svojega; nekaj mesecev je v njem bival tudi Ivan Cankar in v Kmečki sobi se je srečevala slovenska boema.
Četrt stoletja pozneje hotelu ni več šlo dobro in mestna občina je vanj naselila ruske izseljence. Hotelske sobe so spremenili v socialna stanovanja in stavbi so rekli tudi ščurkov grad. Visoki prostori pritličja so bili zanimivi za kiparje in med prvimi si je tu našel prostore Ivan Zajec, za njim Zdenko Kalin in Karel Putrih. Ko so bili prostori še temačni in je bila stavba skrita nekje na koncu Tivolija, so tu ustvarjali Jakov Brdar, Dragica Čadež, Drago in Dušan Tršar, Lujo Vodopivec, Sergej Kapus … Švicarijo upravičeno imenujemo zibelka slovenskega kiparstva.
Dobro stoletje po nastanku je stavba po temeljiti in vzorni prenovi spremenjena v Ustvarjalni center Švicarija. Arhitektka Maruša Zorec je želela oživiti patino in dušo stavbe. Restavratorji so poskušali ohraniti in pokazati stropne poslikave, les v kavarniški dvorani je ostal skoraj nedotaknjen. V Švicariji je nekaj časa ustvarjal tudi Stojan Batič, zato so v enega izmed prostorov preselili njegov atelje – z vsemi slikami, knjigami, fotografijami v predalu … in starim radiem, ki še vedno igra.
Tu so umetniški ateljeji, vse leto se vrstijo kulturni dogodki, dvorana v pritličju pa je spet namenjena gostinstvu. Po prenovi so v Ustvarjalnem centru Švicarija ateljeje zasedli Silvester Plotajs Sicoe, Zora Stančič, Damijan Kracina, Miha Štrukelj, Silvan Omerzu, Tanja Pak in drugi sodobni umetniki. Tivoli in Švicarija sta navdih za njihova dela.
V filmu se dokumentarni posnetki iz minulih desetletij prepletajo s pričevanji nekdanjih stanovalcev, potomcev izseljencev, predvsem pa umetnikov. Vstopamo v ateljeje slikarjev in kiparjev, ki danes gostujejo v Švicariji. Stavba pripoveduje svojo zgodbo. Scenarist in režiser filma je Amir Muratović

V obdobju med 27. aprilom in 2. majem je na spletnem portalu RTV Slovenija ter na družbenih omrežjih facebook in instagram potekalo spletno glasovanje za najljubšo slovensko evrovizijsko pesem. Na seznamu je bilo 25 skladb, ki so vse od samostojnosti države RTV Slovenija zastopale na evrovizijskih odrih – od prve skladbe Tih deževen dan (1x Band) iz leta 1993, do lanske Sebi (zalagasper).
V oddaji bomo predstavili rezultate od 25. mesta pa vse do najvišjega – prvega. Prek spletnega glasovanja smo prejeli več kot 30.000 glasov. Oddajo bo vodil Nejc Šmit, v oddaji pa bodo sodelovali tudi zmagovalka EME 2020 Ana Soklič, pa Andrej Hofer, Lea Sirk, zalagasper, Raiven, Alenka Godec, Lorella Flego, Bernarda Žarn, Maja Keuc, Bojan Cvijetićanin, Rok Ahačevčič (Lumberjack), Cole Moretti (1x Band).

Z evrovizijskim šovom Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč! se bo nizozemska TV, ki bi letos v Rotterdamu morala gostili Pesem Evrovizije, skupaj s 40 javnimi radiotelevizijami, udeleženkami letošnje Evrovizije, v dveurnem neposrednem prenosu poklonila vsem skladbam, ki bi se morale predstaviti na evrovizijskem odru. Med njimi bo tudi skladba Voda z Ano Soklič, zmagovalko izbora EMA 2020. Gre za netekmovalen šov v duhu povezovanja stare celine. Organizatorji napovedujejo številna presenečenja, nastope nekdanjih evrovizijskih zmagovalcev, skupno točko vseh letošnjih izvajalcev … Večer bodo povezovali Chantal Janzen, Edsilia Rombley in Jan Smit, ki bi morali voditi tudi izbor Pesem Evrovizije 2020. Prenos iz Hilversuma bo komentiral Andrej Hofer.

Dokumentarna pripoved o vzponu in padcu filmske zvezde nemega filma na prehodu v zvočni film.

Mlado dekle iz Divače pobegne od doma in kljub prepovedi njene mame opravi avdicijo za film v ogromnem Berlinu, ki je bil v tistem času filmska metropola Evrope. Univerzalna zgodba neznane osebe, ki ji uspe veliki preboj v svetu in ki v gledalcu budi pogum, občudovanje, simpatijo, optimizem in posredno identifikacijo z likom dokumentarca.
V življenju zamenja kar tri imena in priimke. O njej je v tistem času doma in po svetu napisanih več člankov, kakor o katerem koli Slovencu ali Slovenki. Vztrajno polni stolpce obrekljivih časopisov, s trači o njenem delu pri filmu in njenih ljubezenskih aferah, ki krožijo med Zagrebom, Ljubljano in Beogradom. Oboževalci popolnoma okupirajo železniško postajo v Beogradu, kamor pride na premiero svojega filma, samo da bi jo videli. Je prva Slovenka, ki se gola pojavi na filmskem platnu. Posname čez štirideset filmov ter večkrat zavrne mamljive ponudbe iz ZDA in namesto v Hollywood odpotuje v Beograd. Vrh njene kariere je nedvomno film „Erotikon“. Ko so ga prvič prikazali, je preprosto stresel Evropo. Ita Rina s to vlogo postane zvezda, ki dobiva mamljive vloge, sanjske honorarje, na njen naslov pa prično prihajati pisma oboževalcev. Film „Erotikon“ dvigne tudi precej prahu glede naslova in nekaj golih prizorov, zato pa je tudi eden najbolj gledanih filmov leta.
Ito Rino prvič pričnejo hvaliti tudi slovenski časopisi, ki so bili do takrat polni posmeha in dvoma v našo prvo filmsko igralko. Revija „Razgled“ Ito Rino proglasi za vzgled „emancipirane moderne žene.“
Po njenem odhodu v Beograd sledi strm padec njene kariere. Kakšno je njeno življenje potem? In razplet njene kariere? Kdo je ta pogumna, trmasta in muhasta filmska zvezda? Kaj jo žene in kaj stoji za njenimi nenavadnimi življenjskimi odločitvami? V filmu režiserka Marta Frelih skupaj s sogovorniki išče odgovore tudi na ta vprašanja.

V Košnikovi gostilni so dobili odlično priložnost pevski zbori, ansambli, folklorne skupine, ljudski godci in tisti, ki so negovali ljudske običaje, šege in navade. Gledalci so spoznavali noše, verovanja, plese, ustno izročilo, kulinariko, stavbarsko, gospodarsko in prometno dediščino.
V njej je sodelovala vrsta slovenskih igralcev, med njimi Vera Perova kot Košnikova žena Neža, Dare Ulaga kot njegov prijatelj Martin, Ivo Ban, Dušan Škedl, Milan Kalan, Polona Vetrih, Marijana Brecelj, France Trefalt, Ferdo Medved, Franc Markovčič in številni drugi.

Avtor: Mito Trefalt
Režija: Metka Leskovšek

Glasbeni videospoti so dnevni video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative. Videospoti so predvajani po izboru uredništva Videotrak.

Čudovit pustolovski film o prijateljstvu med dečkom in psom.

Deček Mick je na obisku pri dedku sredi avstralske divjine. Ker mora deček iz Sydneyja preživljati počitnice v avstralski puščavi, je dolgčas njegov najboljši prijatelj, dokler se lepega dne iz jasnega ne razbesni vihar in na dedkovem posestvu »odloži« rdečega psa mladiča, vsega zapacanega v modrem blatu. Mladička najde prav Mick, ki ga poimenuje Blue (Modri). Med Mickom in psom se razvije tesno prijateljstvo, ki razveseljuje vse na posestvu in onkraj njega.

Izvirni naslov: RED DOG: TRUE BLUE / Avstralski film, 2016 / Režija: Kriv Stenders / Scenarij: Daniel Taplitz / Igrajo: Jason Isaacs, Hanna Mangan Lawrence, Levi Miller

Intimni večerni pogovori, ki rušijo tabuje. Igralka Zvezdana Mlakar se pogovorov loteva strastno, osebno in brez predsodkov.
Zvezdana se pogovarja z Mirjam Poterbin, mamo košarkarskega zvezdnika Luke Dončiča. Mirjam bo v sproščenem pogovoru iskreno spregovorila o vzgoji profesionalnega športnika, o svojem odnosu s sinom in o življenju v Združenih državah Amerike. Mirjam je bila v mladosti plesalka, spogledovala se je z manekenstvom, kasneje se je profesionalno ukvarjala s kozmetično dejavnostjo, zdaj svojo podjetniško pot združuje s kariero svojega sina in ustanavlja dobrodelno fundacijo. Luka Dončič je dvanajsti Slovenec, ki mu je uspel preboj v ligo NBA, in je trenutno član moštva Dallas Mavericks.

V vsaki kulturi je obredje tisto, ki določa, kaj pomeni biti človeški, ki sooblikuje osebnosti in omogoča lažjo pot skozi življenje. Štiridelna dokumentarna serija Nenavadni obredi, posneta s filmskimi snemalnimi tehnikami, gledalcu nazorno in od blizu prikaže očarljive in dih jemajoče obrede z vsega sveta, od japonskih mest do pragozdov Nove Gvineje.

2. del, Iniciacije:
V drugem delu serije so ustvarjalci raziskali obredja iniciacije in obiskali Indijo, Senegal, Papuo Novo Gvinejo, Tajvan in Gazo.

Bil je maj ..., ko so se vrnili Nieti

Posnetek majskega koncerta Niet v ljubljanskih Križankah iz leta 2008 z gosti.

Glasbeni videospoti so dnevni video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative. Videospoti so predvajani po izboru uredništva Videotrak.

Infokanal je namenjen sledenju novic iz sveta gospodarstva, politike, športa, kulture, zabave, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Poleg najbolj svežih novic s spletne strani www.rtvslo.si pa lahko spremljate videospote slovenski in tujih glasbenih izvajalcev. Infokanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah