Ta mala, a zelo bogata država na Arabskem polotoku je nase opozorila že pred letom dni, ko je prvič naznanila svoje načrte. Napoved je strokovna javnost sprejela s precejšnjim dvomom, saj Združeni arabski emirati niti na področju letalske tehnologije do zdaj niso pokazali visoke stopnje razvitosti, kaj šele da bi posedovali potrebne rešitve za odprave globoko v vesolje. A znanje se da tudi kupiti.

Emirati so v zadnjih 12 mesecih izkazali velik interes ne le za omenjeno odpravo, temveč za razvoj vesoljske tehnologije v širšem smislu. Z novo strategijo in velikimi vložki, do zdaj 5,4 milijarde ameriških dolarjev, poskušajo hitro razviti lastno vesoljsko industrijo, denimo Vesoljski center Mohameda bin Rašida (ta se sicer za zdaj ukvarja pretežno s sateliti). Z vsem tem nameravajo ozaljšati tudi svoje ekonomske zmožnosti ter povečati človeški kapital.

Pri tem glasno pozivajo sosednje arabske države, pa tudi Iran, naj se pridružijo predlagani Panarabski vesoljski agenciji, ki naj bi zrasla iz njihove, lani ustanovljene Vesoljske agencije Združenih arabskih emiratov. Za zdaj velikega navdušenja nad idejo, ki bi najbrž prinesla tudi precejšnje stroške, ni.

Povrniti staro slavo
Razvoj dogodkov ima močno nacionalno noto. To močno poudarjajo tudi sami Združeni arabski emirati, saj naj bi se odprava na Mars zgodila točno ob 50. obletnici ustanovitve države. Z odpravo nameravajo po lastnih besedah Združene arabske emirate in Arabce pripeljati na svetovni tehnološki oder, pri tem pa spomniti na močan prispevek arabskega sveta k znanosti in raziskovanju za časa evropskega srednjega veka.
Uvodni dvom se ob sveže razgrnjenih načrtih marsovske odprave Združenih arabskih emiratov topi. Prejšnji mesec so s francoskim Nacionalnim središčem za vesoljske študije podpisali sporazum, ki je k projektu pripeljal francosko znanje.

"Naše območje je območje civilizacije. Kot že tolikokrat poprej je tudi tokrat naša usoda: raziskovati, ustvarjati, graditi in civilizirati," je izjavil šejk Dubaja, Mohamed bin Rašid Al Maktum.

Obljube in izzivi
Medtem ko so lani še razgrinjali ohlapne načrte, so tokrat politični predstavniki Združenih arabskih emiratov tako svetovni javnosti kot državljanom obljube jasno podali. Ti zdaj izpolnitev pričakujejo. Izstrelitev sonde Mars Hope je predvidena za julij 2020 in do takrat mora biti celoten projekt pripravljen v popolnosti. Mars in Zemlja namreč okoli Sonca krožita pri različnih hitrostih. Drug drugemu se približata le enkrat na dve leti in če gre julija kaj narobe, morda ne bodo dobili druge priložnosti.

Arabski inženirji se bodo takrat, predvidoma, spoprijeli s tistimi tehničnimi izzivi, ki so za zdaj v ZDA, EU in Rusiji že rutina. Denimo, kako zanesljivo spraviti sondo iz zemeljske orbite. Ko jo bo namreč raketa pri vsaj 39.000 kilometrih na uro spustila iz svojih rok, se bo sonda zelo hitro vrtela. Sistem na robotu jo bo moral samodejno stabilizirati. Če postopek ne bo izveden pravilno, bo odprava izgubljena, saj hitro prevračanje onemogoča komunikacijo z Zemljo.

Nato bo sonda le še razgrnila tri velika krila s sončnimi celicami, se s potisniki pravilno usmerila in začela 200 dni ter 60 milijonov kilometrov dolgo potovanje proti Marsu. Tja naj bi prispela nekaj mesecev pred že omenjeno obletnico. Združeni arabski emirati so se od Velike Britanije osamosvojil 1. decembra 1971, sonda naj bi k Marsu prispela predvidoma februarja 2021.

Podolgovata orbita
Nadzorna soba odprave, predvidoma v Abu Dabiju, bo takrat pred drugo veliko nalogo: utirjenjem v orbito. Podvig ni samoumeven, kar denimo kaže spodleteli poskus japonske agencije Jaxa. Tej sonde Akatsuki ni uspelo spraviti v Venerino orbito, zato ta še danes izgubljeno kroži okoli Sonca.
Inženirji bodo morali Upanje pravilno usmeriti in ga z natančno odmerjenim zagonom motorjev upočasniti, sicer bo Hope pač zgrešil planet in odtaval naprej. Pri tem bo morala precejšnjo vlogo odigrati elektronika, saj 20-minutni zamik v komunikaciji ne omogoča odzivnega nadzora. Če bo šlo vse po sreči, bo arabski robot vstopil v ovalno orbito, ki se bo planetu najbolj približala na 22.000, najbolj oddaljila pa na 44.000 kilometrov.

Znanstveni del
Kaj naj bi torej Upanje počelo? Znanstveni del odprave bo trajal dve leti z možnostjo še dveh let podaljšanja. Predvideva izdelavo prvega celovitega modela Marsovega ozračja in podnebja.

Sam robot bo šesterokotne oblike, tako kot celica v satju, in izdelan iz aluminija. Tehtal bo kot manjši avtomobil, tono in pol. Struktura bo visoka 2,9, široka pa 2,37 metra.

Opremljen bo s tremi sončnimi celicami, komunikacijsko anteno ter tremi znanstvenimi instrumenti, ki naj bi skupno zbrali čez 1000 gigabajtov podatkov. Pomnilnik naj bi sicer omogočal le 20 gigabajtov sprotne hrambe.

• Digitalni fotoaparat za visokoločljivostne posnetke površja.
• Infrardeči spektrometer za analizo Marsovega redkega ozračja z vidika temperaturnih vzorcev, let, pare in prahu.
• Ultravijolični spektrometer se bo osredinjal na zgornji del ozračja, še posebej na sledi kisikovih ter vodikovih molekul, ki odtavajo v vesolje.

Oznanilo je po navedbah Vesoljske agencije Združenih arabskih emiratov pozdravil tudi prvi mož iniciative Mars One, Bas Lansdorp. "Več ljudi kot poskuša spraviti opremo in ljudi do Marsa, bolje je," je izjavil. Poudaril je še, da raziskovanje vesolja ne sme biti domena izoliranih nacionalnih držav, temveč je to pot sveta kot celote, zato je vstop Arabcev na ladjo zelo drobrodošel.

Gneča okoli Marsa
Pred pol leta so s sondo Mangaljan svoje marsovsko devištvo odpravili Indijci, in le nekaj dni kasneje je tja prispel eden svežih Nasinih satelitov Maven, namenjen analizi pojenjajočega ozračja. Tam je sicer že več drugih satelitov, tudi evropski, zato na Nasi redno preverjajo orbite, da bi se izognili kakršnim koli težavam. Kroženje okoli Marsa torej ni več tako zahteven podvig, kot je veljalo nekoč. Priti na njegova tla, še posebej z ljudmi, pa ostaja v sferi težko dosegljivega.
Video 1: Arabski predstavitveni posnetek

Video 2: Predstavitveni posnetek v angleščini