Mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom Univerze v Adelajdi (Avstralija) je izvedla DNK-analizo vzorcev zobnega kamna, pridobljenega z ostankov evropskih neandertalcev. To je najstarejši zobni kamen, na katerem jim je do zdaj uspelo izvesti analizo dednine. Kalcificirani material je v sebi skrival marsikaj; od ostankov hrane, ki so jo takrat žvečili, do okužb in mikrobov, ki so nakazovali najmanj prijateljske odnose med neandertalsko in sodobno človeško populacijo.
Ostanki izhajajo iz najdišč v Španiji (El Sidron) in v Belgiji (Spy).

Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Nature in temelji na relativno novi metodi analize oz. rekonstrukcije DNK-ja, ki so jo razvili na avstralski univerzi pred tremi leti.
Zgodbe štirih prednikov
Štirje posamezni človečnjaki so živeli v Evropi v obdobju od 42.000 do 50.000 let nazaj, piše v sporočilu za javnost. Izhajajo torej iz časa, ko je homo sapiens sapiens zelo verjetno že prispel v Evropo iz Afrike in se začel mešati tudi z neandertalci. Posledično so ti štirje neandertalci morda tudi naši predniki.

Raziskovalci so z ohranjenih čeljusti neandertalcev spraskali manjše, od štiri- do šestmilimetrske koščke zobnega kamna, in to kar z zobotrebci, je na blogu pojasnila ena izmed raziskovalk. Nato so jih redno obsevali z ultravijolično svetlobo in namakali v varekini, da bi izključili kakršno koli možnost kontaminacije, in šele na koncu začeli pridobivati ostanke dednine.

"V zobni plak so se ujeli mikroorganizmi, ki so bivali v ustni votlini, pa tudi patogeni iz dihalnega in prebavnega trakta; ne nazadnje tudi dejanski koščki hrane, zataknjeni za zobe. Kalcificirani plak je ohranil deoksiribonukleinsko kislino skozi desettisoče let. Tako smo dobili edinstveno okno v njihov svet, v neandertalski slog življenja, in ugotovili, kaj so jedli, kako zdravi so bili in kako je nanje vplivalo okolje," je povedala glavna avtorica, Laura Weyrich.

Prastari jedilnik
Najprej, kaj so ti štirje predniki jedli? Tisti iz jame Spy so očitno imeli pravo "paleo dieto", saj so radi posegli po dlakavem nosorogu, ki je takrat živel tudi na ozemlju današnje Belgije, pa po divjih ovcah in gobah. Oni z Iberskega polotoka so bili po drugi strani vegani. Konzumirali so pinjole, mahovje, glive in drevesno lubje.
Očitno so imeli neandertalci po Evropi precej drugačne navade in kulture tudi s kulinaričnega vidika. Sveže najdbe v neki drugi belgijski jami (Goyet) denimo kažejo, da jim ni bil tuj niti kanibalizem.

Bolel ga je zob, črvičilo v trebuhu
Znanstvenike je še posebej presenetil "španski" neandertalec, ki se je očitno otepal zdravstvenih nadlog. Vsaj en zob mu je zgnil - sledi ognojka so našli na čeljusti. Nadalje se je okužil s črevesnim zajedavcem, ki povzroča akutno drisko. Tega so našli v plaku. "Očitno je bil precej bolan," je komentiral raziskovalec Alan Cooper.
Nesrečnež pa se ni prepustil usodi, temveč je - kot kaže raziskava - iskal zdravilo. Žvečil je topolovino, ki vsebuje salicilno kislino. Ta spada med protibolečinska zdravila in je med drugim aktivna učinkovina današnjega aspirina (poglavitna učinkovina aspirina je sicer acetilsalicilna kislina).
To še ni vse. Bolnik je verjetno jedel naravno antibiotično plesen, tisto, iz katere pridobivajo penicilin. Teh sledi pri preostalih neandertalcih niso našli, iz česar sklepajo, da topolovo lubje in plesen nista bila del vsakodnevnega jedilnika, temveč so neandertalci po njih posegali izključno iz zdravstvenih razlogov.

"Kot kaže, so bili neandertalci precej vešči v zdravljenju. Poznali so zdravilne rastline in njihove raznolike protivnetne, protibolečinske lastnosti in jih očitno izkoriščali," je dejal Cooper. "V vsakem primeru se izidi raziskave precej razlikujejo od našega dokaj popreproščenega razumevanja, kako so naši predniki živeli."

Za potrditev te presenetljive ugotovitve bodo nujne nadaljnje znanstvene raziskave. Pomenila bi namreč, da so neandertalci "odkrili" penicilin kar 50.000 let pred Alexandrom Flemingom (1928).

Moderni aspirin bo kmalu praznoval 120. obletnico.
So se ljudje in neandertalci poljubljali?
Nadalje so znanstveniki iskali vzporednice v oralni favni. Raziskava kaže, da nas vse - neandertalce, stare in sodobne ljudi - pestijo enake bakterije, ki povzročajo karies in bolezni dlesni. Za eno izmed njih, methanobrevibacter oralis, ki napada dlesni, je znanstvenikom uspelo sekvencirati celoten genom. To je obenem najstarejši sekvencirani genom mikroba. Izid te analize kaže, da so si neandertalci in praljudje izmenjevali patogene tudi 180.000 let nazaj, torej daleč po razvejitvi drevesa na ti dve vrsti.

Znano je že, da so se neandertalci in praljudje medsebojno parili vsaj 100.000 let nazaj, in da je prišlo tudi do mešanja med sodobnimi ljudmi (homo sapiens sapiens) in njimi pred do 40.000 leti. Obe raziskavi sta bili objavljeni v Nature (1, 2). Sveža analiza pa kaže, da so si med stiki očitno izmenjevali tudi oralno favno, pa naj bo to prek hrane ali pa s poljubljanjem. Obe možnosti nakazujeta na najmanj prijazne medvrstne odnose.
Različen jedilnik, različni priskledniki
Mikrobne razlike so povezane še s tipom hrane. Mešanica mikrobov prisklednikov (tistih, ki ne prinašajo koristi, pa tudi ne povzročajo škode) v ustih je bila pri belgijskih mesojedih podobna naši. Po drugi strani so španski vegani po oralnih mikrobih bolj podobni šimpanzom in našim nabiralskim praprednikom iz Afrike.

Kaj sledi
Relativno svežo metodo bo zdaj mednarodna raziskovalna skupina (v njej je tudi angleška Univerza v Liverpoolu) uporabila na še širšem naboru vzorcev. Začela bo z ostanki ljudi z vsega sveta do 20.000 let starosti in poskušala ustvariti "zemljevid oralnih mikrobov" po vsem svetu. Na tej podlagi bodo pozneje poskušali iskati povezave s še starejšimi najdbami. Vsekakor je zdaj jasneje, da neandertalci res niso bili stereotipni neumni gorjačarji, temveč zelo sposobna, inteligentna bitja, ki se v življenjskem slogu niso preveč raziskovala od takratnih ljudi, je v blogu zapisala prva avtorica.
Živijo v nas
Neandertalci so vrsta ljudi (morda celo podvrsta, odvisno od klasifikacije), ki je Zemljo tlačila približno v obdobju od 430.000 do 40.000 let nazaj, vse od obale današnje Portugalske pa do roba današnjega Kazahstana. Danes "živijo" v nas v obliki DNK-sledi ... ki nam ne koristijo preveč. Sodeč po lanski raziskavi v reviji Nature* so namreč "neafriški" sodobni ljudje bolj občutljivi na nekatere bolezni ravno zaradi teh neandertalskih sledi.
_{* Prejšnja inačica članka se je napačno sklicevala na revijo Genetics glede lastnosti, ki jih v sodobnih ljudeh povzročajo sledi neandertalskih genov.}