Sonda Dawn (Zora) je od izstrelitve leta 2007 prepotovala skoraj sedem milijard kilometrov in obiskala dva največja asteroida Osončja, Vesto ter Cerero. S tem je opravila prvi obisk katerega koli nebesnega telesa med orbitama Marsa ter Jupitra, pa še prvi obisk pritlikavega planeta v zgodovini (nekaj mesecev pred Plutonom). Dokazala je visoko zanesljivost in uporabnost ionskega pogona, saj je celotno popotovanje opravila z le 425 kilogrami ionskega "goriva", ksenona.
Misija pa se ni končala zaradi pomanjkanja ksenona, temveč drugega "goriva", hidrazina. Tega so uporabljali potisniki za orientacijo sonde v prostoru, to pa je potrebno za dobro osvetljenost panelov sončnih celic, pa tudi za komunikacijo z Zemljo.
Nasin sistem anten DSN je 31. oktobra in 1. novembra zaman čakal na načrtovani signal, zato so na Nasi ugotovili, da je Dawn očitno ostal brez električne energije in nepremično obvisel v orbiti Cerere. Tam bo ostal še najmanj 50 let. Nasa ga ni strmoglavila na tla (pritlikavega) planeta, kot je denimo storila s sondo Cassini, saj bi s tem tvegala kontaminacijo z organskimi snovmi ali celo živimi bitji.

Sonda se bo sicer še večkrat zbudila, saj bo Sonce obsijalo panele, računalnik se bo pognal in nemočno ukazoval podsistemom, naj se obrnejo proti Zemlji, piše v Nasinem opisu "smrti plovila".
Cerera je 950-kilometrsko nebesno telo, ki je v pasu asteroidov med Marsom in Jupitrom. Je obenem največji, tudi prvi odkriti asteroid, in pritlikavi planet. Je bogat z vodo, saj naj bi njegov plašč vseboval kar 200 milijonov kubičnih kilometrov H₂O*, kar je več od celotne količine sladke vode na Zemlji. Vesta, ki jo je Dawn dosegel leta 2011 in zapustil tri leta pozneje, pa je drugi največji in četrti zapovrstjo odkriti asteroid.
Dawn je edina sonda, ki je med delovanjem obiskala in se utirila v orbito kar dveh nebesnih teles – če seveda izključimo sistem Zemlje in Meseca. Nasa je razmišljala, da bi jo poslala še k tretjemu, a se za tvegano potezo ni odločila. Dawn so tako poslali v nizko orbito, od površja Cerere oddaljeno le nekaj deset kilometrov, od koder je poslala kupček najnatančnejših posnetkov do zdaj. Nekaj jih je v galeriji spodaj.
Na Cereri je Dawn odkril organske spojine, našel skrivnostne svetle lise, ki so se izkazale za nanose kuhinjske sode in so najbrž posledica izbruhov vode, posnel je tudi goro, ki spada med najvišje v Osončju. Kot najpomembnejšo znanstveno ugotovitev misije pa na Nasi izpostavljajo, da je bila lokacija v času nastanka Sončnega sestava ključna za usodo posameznega nebesnega telesa.
Dawn je 750-kilogramska, meter in pol velika naprava. Misija je stala slabe pol milijarde dolarjev.

Nič ne de, drugi so na poti
Trenutno sta dejavni še dve asteroidni misiji. Prva je japonska Hajabusa, ki poteka s polno paro. Drugi pa je Nasin OSIRIS-REx, ki je pri koncu poti proti Bennuju in izvaja upočasnitvene manevre za dokončno utirjenje 3. decembra letos. Obe misiji nameravata vzeti vzorec materiala in ga dostaviti domov. V razvoju sta še misiji Lucy in Psyche.
_{* Izvorni članek s 6. novembra je vseboval napačno informacijo, da naj bi plašč Cerere vseboval ocenjeno 200 milijonov kubičnih metrov vode. Uporabljena je napačna merska enota. Pravilna informacija je 200 milijonov kubičnih kilometrov, v članek je bila vnešena s 7. novembrom. Za opozorilo se zahvaljujemo uporabniku iufhdfewd.}