Cinična poslanica v 57 znakih s pripisom #stavkanapodzemni je bila ekskluzivno namenjena Londončanom. Seveda gre za parafrazo razvpitega in v neskončnost ponavljajočega se iz zvočnikov donečega obvestila, da naj potniki ob vstopu na vlak oziroma izstopu z njega popazijo na špranjo med vlakom in peronom ("Mind the gap between the train and the platform"). Tega uporabniki podzemnega železniškega sistema v britanski prestolnici poslušajo že od leta 1969, in to na vsaj tretjini od vseh 270 postaj, kolikor jih ta ima. Vozni red se včeraj zjutraj ni spreminjal, spremenjena je bila resničnost.

Stavka dveh sindikatov, zaposlenih na londonski podzemni železnici, danes že drugi dan zapored duši življenje v mestu. To sicer ne pomeni, da vlaki ne vozijo. Vozijo. A le na določenih odsekih. Po večini le na svojih skrajnih krakih. Tri linije od enajstih pa so res povsem nedelujoče. 18 postaj v središču Londona je zaprtih. Vsakdo, ki uporablja Londonski metro - ta dnevno prepelje do 3 milijone potnikov - je v strahu pred prihajajočo stavko že v torek najbrž pomislil na peščico srečnežev, ki imajo vsakodnevno potovalno rutino čudežno urejeno tako, da jim je tudi včeraj, tako kot danes, pot uspelo sestaviti celovito. Torej tako, da je bila ta do cilja podobna kot ob vseh drugih delavnikih. Vsaj teoretično. Tako zelo srečnih potnikov seveda ni veliko. Pa tudi če so. Na dohodih in peronih delujočih postaj, še posebej tistih v centru, je bilo včeraj in je tudi še danes kaotično. V vagonih pa neznosno. Gneča je vsepovsod. Avtobusi so prenatrpani. Potniki poročajo, da so za razpoložljiv prostorček morali na nekaterih postajah izpuščati petnajst in več avtobusov, vozečih na isti progi. Vstop vanje prej preprosto ni bil mogoč. Rečni promet po Temzi je imel včeraj 60-odstoten porast v primerjavi z običajnimi sredami. London je v stanju šoka. Sprejemi, kulturne prireditve in drugi shodi so bili včeraj obsojeni na le peščico obiskovalcev ali gostov. Vremenska napoved, da bo vso sredo močno deževalo, se kar ni uresničila. Včerajšnje jutro je bilo sicer vetrovno, a celo pretežno sončno. Tega pojava tviterska Elizabeth Windsor presenetljivo ni komentirala.

Po podatkih britanskega Ministrstva za promet naj bi 86 odstotkov potnikov, ki za potovanje navadno uporabljajo kartice, to so priljubljeni oystri (Oyster Card) in delujejo po načelu plačaj-kolikor-se-voziš, te uporabilo tudi včeraj. Toda zamude so bil ogromne. Če pa gre verjeti podatkom sindikata TSSA (Transport Salaried Staffs' Association), pa 70 odstotkov rednih potnikov včeraj svojih oystrov sploh ni moglo pristaviti ob čitalnik na katerem od vstopov v železniški del londonske prometne mreže ali ob vstopu na avtobus.

Ravno omenjeni način plačevanja uslug londonskega transportnega sistema (oystri veljajo tako za plačevanje poti z vlaki, avtobusi in trajekti, kot tudi za žičnico, speljano čez Temzo na vzhodu) je bistvo spora med sindikati in londonsko mesto upravo. Zaradi pospeševanja avtomatskega polnjenja kartic oyster (te so v uporabi od leta 2003) naj bi v prihodnje še dodatno zmanjšali število blagajn z osebjem. Ta del posodobitve londonske prometne infrastrukture - napovedan je bil že pred petimi leti - bi mestu prihranil do 40 milijonov funtov na leto. Ob tem pa bi delo v prihodnjih dveh letih izgubilo 950 zaposlenih. Londonskega župana Borisa Johnsona in britanskega ministra za transport Petra Hendyja zanimajo prihranki in finančna uravnoteženost. Medtem pa Bob Crow (predsednik sindikata RMT ali Rail, Maritime And Transport Workers Union, drugega stavkajočega sindikalnega združenja) zatrjuje, da se Londonska podzemna prometna mreža nenehno širi in da bo številu zdaj zaposlenih (5.700) ravno zaradi širitve obsega dela kmalu morala dodati še več delavcev. Odpuščanja zdaj so za Crowa nesmiselna in nedopustna. V skrajno bizarnem torkovem bližnjem srečanju Johnsona in Crowa se ta v nekaj stavkih nista mogla zediniti o ničemer. Najbrž bi se še dodatno sprla, če bi moderator radia LBC oba sogovornika naenkrat vprašal, koliko je ura. Župan in vodilni sindikalist se nista pogovarjala že nekaj let. Crow je v torek zjutraj obiskal mestno hišo v soseščini Tower Bridgea, a ker je bil Johnson tedaj gost v radijskem studiu na Leicesterskem trgu, sta se moža lahko slišala le telefonsko. In še to le za nekaj minut. Kombiniran videoposnetek tega pogovora je bil na meji farse.

Na možnost, da bi bil na primer vsaj danes v Londonu spet običajen dan, že tedaj seveda ni pomislil nihče.

Zadnja poročila govorijo o nadaljevanju novembra lani prekinjenih pogajanj med predstavniki sprtih strani. Če se ta ne bodo končala uspešno, tudi prihodnji teden po tirih pod Londonom najmanj en dan ne bo vozila tretjina vlakov. Ocena dnevne škode, ki jo povzroči stavka,kot je današnja, dosega 200 milijonov funtov.

Vladajoča konservativna stranka je celo napovedala, da razmišlja o predlogu zakona, po katerem bi bila zaposlenim v javnem sektorju delno ukinjena pravica do stavke. Njegov koalicijski partner, nekdanji podpredsednik britanske Liberalno-demokratske stranke in minister za trgovino Vince Cable, se s tako namero ne strinja, saj bi bilo po njegovem mnenju treba prej natančno razčleniti pravice do stavk policistov, medicinskega osebja in vseh drugih delujočih v državnih službah. Konservativec Boris Johnson je naposled pojasnil, da bi bilo omenjeno določilo podobno tistemu, ki ga ima z mestno upravo sklenjenega direktorat newyorške podzemne železnice. Ta zaradi stavke nazadnje ni delovala leta 2005. V zadnjih dveh letih in pol sta bili vzrok za prekinitev obratovanja londonske podzemne železnice dve stavki, obe v precej manjšem obsegu kot ta danes in včeraj.

BBC-jeva torkova anketa med naključnimi potniki pred postajo Waterloo je razkrila, da se vkljub napovedani prometni zapori večina ne strinja s skrajno pobudo, torej z omejitvijo pravice do stavke. Verjetno bi danes večina v množici upajočih, da bodo v službe prispeli pravočasno, ob enakem vprašanju bodisi dvignila obrvi od začudenja bodisi pozelenela od jeze.

V nekaterih podjetjih velja v nujnih primerih, kot je ta, pravilo, da je treba delodajalca o zamudi ob prihodu v službo obvestiti najmanj uro pred začetkom delovne izmene.

Britanski premier David Cameron je stavko v londonskem prometu označil za neupravičeno. A to le mimogrede. Laburisti so ga včeraj na rednem tedenskem parlamentarnem dvoboju obtožili, da njegova vlada ni storila dovolj za zaščito prebivalstva na južni obali in v središčni Angliji, ker življenja ogrožajo katastrofalne poplave. Slikovita pokrajina Somerset na angleškem jugozahodu je najbolj na udaru. Januarja je na tem koncu države zapadlo največ dežja v zadnjem stoletju.

Danes opoldne naj bi London z okolico zajelo novo močno deževje. Morda pa se vremenoslovci spet zmotijo.