Miroslav Košuta, "zadnji mornar sicer zelo celinske slovenske poezije", kot se je izrazil Boris Paternu, in najvidnejši živeči pesnik italijanskega zamejstva, je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Ob tej priložnosti je pesnik, ki je v minulem letu praznoval 75. rojstni dan, spregovoril tudi za MMC.

Prvo nagrado literarnega natečaja Mladike je prejela Mira Ribič za novelo Vse Vasilijeve zime, s poezijo pa je najbolj navdušila Nada Lomovšek. Na finalnem "merjenju" pisateljskih in pripovedovalskih moči je ob sklepu Filmske fabule v Ljubljani najbolj prepričal redni finalist Proznih mnogobojev – Janez Grm, ki je slavil tudi na Festivalu mlade literature Urška in postal uršljan.

V Knjižnici Otona Župančiča so podelili priznanji moja najljubša knjiga, največ glasov mladih bralcev pa je prejela zbirka Pozor, pravljice! avtorja Primoža Suhodolčana in ilustratorja Uroša Hrovata. Zlate hruške so si letos zaslužile knjigi domačih avtorjev Kje pa ti živiš? in Modrost nilskih konjev ter knjiga avstralskega pisatelja Shauna Tana Zgodbe iz oddaljenega predmestja.

Iztok Osojnik ni le "umetniško-estetski ustvarjalec, ampak v prvi vrsti socialno in človeško občutljiv opazovalec z udeležbo", je zapisala komisija, ki mu je podelila nagrado KONS. Književnica Alenka Rebula je prejemnica letošnje 48. zamejske in zdomske literarne nagrade vstajenje, in sicer za knjigo Sto obrazov notranje moči. Prevod pesniške zbirke Knjiga reči avtorja Aleša Štegra, ki je jeseni 2010 izšla v angleškem prevodu pesnika Briana Henryja pri ameriški založbi BOA, je dobila prestižno nagrado za najboljšo prevodno knjigo leta (BTBA).

Žirija je razglasila dobitnika večernice 2010, nagrade Večera za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo, ki je izšlo lani. Prejel jo je Mate Dolenc za knjigo Maščevanje male ostrige. Nagrado desetnica za najboljše otroško ali mladinsko delo sta prejela Milan Dekleva za knjigo Pesmarica prvih besed in Bina Štampe Žmavc za zbirko pravljic Cesar in roža. Levstikovi nagradi za življenjsko delo sta prejela Svetlana Makarovič za pisateljski in Kostja Gatnik za ilustratorski opus. Za dosežke v zadnjih dveh letih sta bila nagrajena Majda Koren in Damijan Stepančič.

Dobitnik šeste Dnevnikove fabule je Lado Kralj s svojim prvencem Kosec koso brusi. Dobitnik nagrade kresnik za najboljši roman je že tretjič postal pisatelj Drago Jančar. Nagrajeni roman To noč sem jo videl je zasnoval na dokumentarnem poročilu o tragični usodi zakoncev Hribar. Osrednja evropska zveza za književnost ACEL (Association Capitale Europeenne des Litteratures) je razglasila prejemnike literarnih nagrad mesta Strasbourg za leto 2011 in evropsko književno nagrado je za svoj literarni opus prejel prav Jančar.

Stritarjevo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje mladim in obetavnim kritiškim peresom – letos štirinajstič –, je prejela Ana Geršak. V okviru Dnevov nemške literature je koroška Slovenka Maja Haderlap prejela književno nagrado Ingeborg Bachmann za svoj prvenec v nemškem jeziku Engel des Vergessens (Angel pozabe). Društvo slovenskih književnih prevajalcev je letos Sovretovo nagrado podelilo kar dvema prevajalcema: Nadi Grošelj in Jaroslavu Skrušnyju.

Pesniška zbirka Pridem takoj je Barbari Korun prinesla letošnjo Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji, zlatnik poezije je prejel Veno Taufer. Jenkovo nagrado za leto 2011 je dobil Primož Čučnik za zbirko Kot dar. Na prvem Evropskem pesniškem turnirju v Mariboru je strokovno žirijo najbolj prepričal madžarski pesnik Győzo Ferencz.

Letošnja najboljša esejistična zbirka je po oceni žirije Sklada Marjana Rožanca delo Miklavža Komelja z naslovom Nujnost poezije. Stanka Golob, Ifigenija Simonović in Društvo slovenskih pisateljev so letošnji dobitniki Trubarjevih priznanj, ki jih NUK podeljuje za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Pisateljici Brini Svit so za njen zadnji roman Une nuit a Reykjavik (Noč v Reykjaviku) v Parizu podelili evropsko literarno nagrado Madeleine Zepter. Mircea Cartarescu, že 20 let doma in v svetu najbolj bran romunski pisec, je prejel veliko nagrado mednarodnega literarnega festivala Vilenica 2011.

Večkrat nagrajeni pisatelj Boris Pahor, ki je v letu 2011 dopolnil 98 let, je prejel še eno odlikovanje – imenovan je bil za komanderja reda umetnosti in leposlovja Francoske republike. V Trstu so podelili 13. mednarodne nagrade Trieste Scritture di Frontiera 2011. Med nagrajenci je bil tudi pesnik Ciril Zlobec. Združenje srbskih pisateljev je slovenskemu pisatelju, satiriku in režiserju Žarku Petanu podelilo nagrado ekselencija satire, najpomembnejšo nagrado za literarno satiro v Srbiji.

Schwentnerjevo nagrado za prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva so v Cankarjevem domu ob začetku 27. slovenskega knjižnega sejma podelili tržaškemu založniku in uredniku Mariju Maverju. Društvo slovenskih književnih prevajalcev Lavrinovo diplomo za življenjsko delo letos podeljuje Andreei Lück Gaye.

Častitljive obletnice
"Človek dobiva energijo, če ima rad sebe, svoje najbližje in kakšno idejo, naj bo to Bog, narod ali poklic. Vendar človeka pri življenju držita tudi jeza in bolečina," je na slavju svoje 90-letnice na Svetovnem slovenskem kongresu povedal literat Zorko Simčič. Letos je slavil svojo 85-letnico Jože Toporišič, znanstvenik, ki mu je uspelo premakniti slovensko jezikoslovno misel 20. stoletja v sodobne okvire evropskega jezikoslovja.

Ob 80-letnici zaslužnega muzikologa Jožeta Sivca so nekatera njegova besedila povezali v monografijo pod naslovom Opera na ljubljanskih odrih od klasicizma do 20. stoletja. 80 let je praznoval tudi literarni zgodovinar in akademik Janko Kos, eden največjih zgodovinarjev slovenske literature. Pred 80 leti se je rodil tudi avtor črnega mačkona Mačka Murija in zvedavega plišastega medvedka Pikija Jakoba, Kajetan Kovič.

V Društvu slovenskih pisateljev so počastili 75. jubilej Aleksija Pregarca, "tradicionalnega pesnika humanega izročila, čigar poezija je likovno in glasbeno dobra". Eden v tujini najbolj uveljavljenih slovenskih književnikov Tomaž Šalamun je praznoval 70-letnico, doslej je izdal okoli 40 pesniških zbirk in za svoje delo prejel številna priznanja.

Ob 160. obletnici rojstva avtorja Visoške kronike in Cvetja v jeseni so priredili okroglo mizo z naslovom Dr. Ivan Tavčar, slovenski politik, ljubljanski jurist, visoški posestnik v Poljanah. Ob 180. obletnici rojstva pisatelja, pesnika in kritika Frana Levstika, je bila pred njegovo rojstno hišo v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah 30. septembra prireditev, posvečena večinoma Levstikovim kritičnim spisom.

Ob stoti obletnici rojstva Kristine Brenkove so v Knjižnici Otona Župančiča pripravili simpozij o njenem delu in življenju. Založba Mladinska knjiga je ob obletnici rojstva svoje prve urednice in "mame slovenske slikanice" izdala štiri knjige pravljic, ki so poklon njenemu vizionarstvu, dobremu okusu, občutku in vztrajnosti.

Ob 97-letnici rojstva Franeta Milčinskega - Ježka so pri založbi Sanje predstavili njegove zbrane pesmi. Tri desetletja so minila od smrti Edvarda Kocbeka, s sporočilom, ki nam ga je zapustil v svojih dnevnikih in poeziji, pa se še vedno ukvarjamo ter mu prisluhnemo.

Pred pol stoletja so na Prevaljah prvič podelili bralne značke, ki jih je takrat prejelo 119 nadobudnih mladih bralcev. Leto po stoti obletnici slovenskega lutkarstva je izšla monografija o akademskem slikarju, enem izmed pionirjev slovenske barvne fotografije in gledališke scenografije, predvsem pa očetu slovenskega lutkovnega gledališča Milanu Klemenčiču.

Zgodbe, ki jih piše življenje
V Pokrajinskem muzeju Celje so izdali knjigo etnologinje in kulturne antropologinje Barbare Trnovec o celjski pisateljici, svetovni popotnici, poliglotki ali, kot se je poimenovala sama, "nenavadni ženski" Almi M. Karlin. Novinar Tone Hočevar je na podlagi svojih dolgoletnih dopisniških izkušenj v knjigi Rim s podnaslovom Večen in svet, minljiv in posveten ponudil drugačen pogled na Rim in Vatikan.

"Spominjarije so zato, ker sem pisal o življenju, kot se mi zdi, da sem ga takrat čutil, in ne o pomembnih stvareh," o naslovu svojih spominov pravi igralska legenda Polde Bibič. V knjigi, ki je izšla v zbirki Spomini in izpovedi Mladinske knjige, je avtor popisal obdobje od otroštva do vstopa v gledališki svet. Po tem vstopu je v svoji dolgoletni karieri ustvaril 150 gledaliških in več kot 30 filmskih vlog.

Z leti se v človeku zbujajo reminiscence. To je obdobje, ko bi zase ali za (ne)koga drugega, v spomin ali zgolj informacijo, povzel nekaj spominskega gradiva. Tako je odločitev, zakaj knjiga spominov – tudi ta je tako kot Bibičeva izšla v zbirki Spomini in izpovedi –, pojasnil Aleš Berger. Dolgoletni urednik, prevajalec, dramatik, gledališki kritik in pisatelj, je v knjigo Omara v kleti združil svoje memoarske zapise, v katerih sta osrednji temi njemu ljuba gledališki in literarni svet. "Smo že krepko v letih, ko je načrtov manj kot spominov," je Berger povedal na predstavitvi knjige.

"Tvoje življenje je zares literatura," je Vesna Milek v polni unionski kavarni položila na srce Borisu Cavazzi, ki je pisateljici dovolil, da se spusti na 'čustveni tobogan' njegove dolge zgodbe. Razlog, da v kavarni ni bilo več prostega stola in se je moral marsikdo gnesti stoje, je nov (avto)biografski roman z naslovom Cavazza (Študentska založba), rezultat najdaljšega intervjuja pisateljice Vesne Milek. Knjiga je takoj pošla s polic knjigarn in je bila že ponatisnjena.

Dvigal se je prah
Slovenijo je razdelilo tekmovanje za Cankarjevo tekmovanje. Knjigi, ki ju je državna komisija predpisala za 8. in 9. razred, Oči Andreja Makuca in Na zeleno vejo Andreja Predina, sta po mnenju mnogih staršev in učiteljev neprimerni. Prva mnoge odvrne zaradi nazornih prizorov mučenja živali, druga zaradi kletvic, ki so v besedilu dobesedno namesto veznikov. Brati pa ju morajo otroci. Je to res tisto, kar sodi v osnovno šolo? Zavod za šolstvo je prepričan, da ja.

Na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) so člani podelili nov, tokrat triletni mandat književniku, prevajalcu, esejistu in uredniku Venu Tauferju.

Iz DSP-ja pa je novembra izstopil član Miha Mazzini, potem ko mu je društvo na točkovanju, s katerim se potegujejo za razpise štipendij iz knjižničnega nadomestila, za katere se lahko potegujejo tudi tisti, ki niso člani, podelilo pet od možnih 55 točk. Pisatelj je pojasnil: "Tisti, ki dosežejo tako nizko število točk, ne bi smeli biti med člani, saj sem v tem primeru zagovornik elitizma. Zato sem se raje umaknil sam." Po razočaranju, ker se DSP nekdanjemu članu Mazziniju, sicer letošnjemu dobitniku ameriške literarne nagrade pushcart za zgodbo Organizem (v angleškem prevodu That Winter) po mesecu dni ni opravičil »za svoje poniglavo ravnanje«, je po 30 letih članstva iz društva izstopil še pisatelj Branko Gradišnik.

Potem ko je Slovenija končno dobila Slovenski zgodovinski atlas, katerega nastajanje velja za enega naših največjih založniških in znanstvenih projektov vseh časov, se je Nova revija skupaj z istoimensko založbo znašla v hudih finančnih težavah, ki jih je izid atlasa le še poglobil, poleg tega pa jim grozi tožba zaradi neizpolnitve obveznosti pogodb za sofinanciranje knjižnega programa.

Prišel je čas slovesa ...
21. oktobra 2011 je Slovenijo pretresla vest, da je v 84. letu umrl priljubljeni slovenski pesnik Tone Pavček, ki je bil vedno pozitivno naravnan, a kritičen do družbe, v kateri je živel. Pavček je bil eden tistih slovenskih književnikov, ki je vzpostavil najbolj pristno vez med svojim delom in najširšim krogom ljudi, bralci vseh generacij. Veljal je za pesnika življenja, s svetlimi in temnimi toni. Pokopali so ga z vojaškimi častmi.

V 61. letu starosti je umrl slovenski književnik, publicist, prevajalec in politik Jaša Zlobec, v Celovcu pa je v 90. letu starosti umrl koroški slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in profesor slovenščine Janko Messner.