Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 86. letu starosti je v Lizboni umrla ena najpomembnejših sodobnih brazilskih pisateljic Nélida Piñon. Za svoje delo je prejela številne nagrade doma in na mednarodnem prizorišču, vključno s prestižno nagrado princa Asturije.
Zveza zgodovinskih društev Slovenije je nagrado Klio tokrat dodelila znanstveni monografiji Andreja Rahtena z naslovom Po razpadu skupne države. Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita.
Miklavž Komelj, z Irene Mislej soavtor monografije Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij, je v prvem delu najprej ustvaril svojevrsten portret vsestranskega umetnika Vena Pilona.
Irena Štaudohar je ob pisanju knjige Kaj hoče ženska (spet) spoznala, kako uživa pri svojem delu, pa čeprav ji gre to včasih na živce. Pomembna pri delu sta občutek svobode in strasti.
Na konferenci Perspektive skupnosti: o dejstvih in vrednotah, ki poteka v Ljubljani in Mariboru, bodo govorili strokovnjaki s področij filozofije, psihoanalize in sociologije, med drugim Alenka Zupančič, Ignaas Devisch in Rastko Močnik.
Predsednik republike Borut Pahor je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil priznanja jabolko navdiha za pomembno vlogo pri spodbujanju bralne kulture na Slovenskem.
Orwellova moderna klasika 1984, roman o distopični prihodnosti, v kateri totalitarna oblast podporo vojni vzdržuje z zatiranjem prebivalstva, se je več kot 70 let po izidu znašla na vrhu lestvice najbolj prodajanih e-knjig v Rusiji.
"Zelo pa so me vedno prizadele pripovedi in zgodbe o usodi otrok med vojnami," je pisatelj Tone Partljič zapisal o svojih zgodbah v knjigi Strnišča. Tudi sam je najzgodnejše otroštvo preživel med drugo svetovno vojno.
Žalost zemlje je delo francoskega avtorja, toda govori o Ameriki ter njeni obsedenosti z nasiljem in spektaklom.
Na današnji dan pred stotimi leti se je rodil pesnik Karl Destovnik - Kajuh. Letošnje leto sicer ne nosi uradne oznake "Kajuhovega leta", je pa zato vlada odločila, da bo na ta način zaznamovano leto 2023.
Roman s pomenljivim naslovom Spomini antisemita je v petih delih zgoščena pripoved nemško govorečega pisatelja Gregorja von Rezzorija, rojenega v nekdanji provinci evropskega jugovzhoda, Bukovini.
Umrl je ugledni slovenski pisatelj, teatrolog, dramaturg, literarni in gledališki kritik ter univerzitetni profesor Lado Kralj – "polnokrvni gledališki človek par excellence", kot so ga predlani opisali v Društvu gledaliških kritikov in teatrologov.
"Obstaja splošno prepričanje, da sta v Heglovem filozofskem sistemu dva primera, kjer Hegel neizogibno proizvede protislovje, ki ga ne more razrešiti. Prvi primer se nanaša na drhal, drugi na žensko," piše ob konferenci "Hegel, ženska in feminizem".
Zapirajo največjo specializirano prodajalno knjig z Bližnjega vzhoda v Evropi, odprto od leta 1978 v Londonu. To je "težka odločitev, ki jo je bilo treba sprejeti zaradi nedavnih gospodarskih izzivov, kot je močno zvišanje cen knjig v arabskem jeziku".
"Ni res, ne morem verjeti / vestem tem zloglasnim, / da spet bo tako kot pred dvajsetimi leti. / Ne, ni res, ne morem verjeti …" je zapisal pred sto leti rojen pesnik in narodni heroj Karel Destovnik - Kajuh, ki se mu posveča cikel Ars teatralis.
Britansko literarno prizorišče so preplavile otroške knjige, ki jih pišejo (ali "pišejo") TV-zvezdniki, glasbeniki in podobne znane osebnosti – a ta trend predvsem odžira zaslužek poklicnim piscem, opozarjajo kritiki.
Na spletnih straneh programa Ars že lahko prisluhnete zgodbi Zvestoba, s katero smo se spomnili 190. obletnice rojstva norveškega dobitnika Nobelove nagrade, pisatelja, pesnika in dramatika Bjørnstjerna Bjørnsona.
15. februarja 1945 je George Orwell oblekel uniformo in se kot vojni dopisnik podal na evropsko celino. Njegove članke so lani ponatisnili v knjigi z naslovom Ruševine, saj je založba Comino izkoristila dejstvo, da so se avtorske pravice zanje iztekle.
"Želim si, da bi ljudje imeli več spoštovanja do umetnosti. Verjamem, da umetnost lahko spremeni posameznika, da je boljše volje, vitalen in ga zanimajo določene stvari," je prepričana novinarka in pisateljica Irena Štaudohar.
Johann Gottlieb Fichte spada v nemško klasično filozofijo, skupino štirih filozofov s konca 18. in začetka 19. stoletja, ki jo poleg Fichteja sestavljajo še Kant, Hegel in Schelling.
Neveljaven email naslov
