Od 39.291 upravičencev se jih je plebscita udeležilo kar 37.636. Oddanih pa je bilo 37.304 veljavnih glasov, od tega za Republiko Avstrijo 59,04 odstotka, za Kraljevino SHS pa 40,96 odstotka. Z izidom glasovanja je bila določena tudi meja med državama.

Leta 732 je v bližini francoskega Poitiersa vodja Frankov Karel Martel s svojo vojsko premagal vojsko Mavrov in tako ustavil širjenje muslimanov v Zahodno Evropo. V spopadu je bil ubit guverner Cordobe Abd Ar Rahman.

Leta 1471 je v bitki pri Brunkebergu v Stockholmu Sten Sture starejši, regent Švedske, s pomočjo kmetov in rudarjev odbil napad vojske danskega kralja Christiana I.

Leta 1531 je umrl vodja švicarske reformacije Huldrych Zwingli.

Leta 1659 je umrl nizozemski raziskovalec Abel Tasman. Po njem se imenuje avstralski otok Tasmanija.

Leta 1780 je tako imenovani Veliki hurikan 1780, ki je pustošil na Karibih, ubil od 20 do 30 tisoč ljudi.

Leta 1832 se je rodila španska kraljica Izabela II.

Leta 1837 je umrl francoski utopični socialist Francois Marie Charles Fourier.

Leta 1844 se je rodil slovenski zdravnik Maks Samec.

Leta 1854 se je v Cerknem rodil slovenski prelat Frančišek Borgia Sedej. Od leta 1906 do leta 1931 je bil goriški nadškof. 23. 10. 1931 se je moral zaradi fašističnega pritiska odpovedati škofovanju.

Leta 1920 je bil na Koroškem izveden plebiscit, na katerem so se koroških prebivalci odločali za priključitev južne Koroške k Avstriji.

Leta 1861 se je rodil norveški raziskovalec polarnega sveta Fridtjof Nansen. Raziskoval je na Grenlandiji, v Severnem ledenem morju in okrog Severnega tečaja. Leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1877 so z vsemi vojaškimi častmi pokopali Georgea Armstronga Custerja.

Leta 1889 se je rodil slovenski fizik in publicist Lavo Čermelj.

Leta 1911 je prišlo do wuchangove vstaje, ki je pripeljala do izumrtja dinastije Čing, zadnje kitajske dinastije. Ustanovljena je bila republika Kitajska.

Leta 1913 je ameriški predsednik Woodrow Wilson sprožil eksplozijo jezu Gamboa, s čimer je bila končana gradnja Panamskega prekopa.

Leta 1933 je bilo letalo boeing 247 letalske družbe United Airlines uničeno zaradi sabotaže. Letalo je letelo med Clevelandom v Ohiu in Chicagom v Illinoisu. Nesreča je prva evidentirana letalska nesreča v zgodovini komercialnih poletov.

Leta 1944 je bilo v Auschwitzu v taborišču smrti sistematično ubitih 800 romskih otrok.

Leta 1957 se je ameriški predsednik Dwight D. Eisenhower opravičil ganskemu zunanjemu ministru Komli Agbeliju Gbdemahu, ker mu niso želeli postreči v restavraciji v Dovru.

Leta 1963 se je rodil norveški tekač na smučeh Vegard Ulvang. Na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju 1998, Albertvillu 1992 in Lillehammerju 1994 je osvojil 6 medalj. Najbolj uspešen je bil v Albertvillu, kjer je bil trikrat zlat in enkrat srebrn. Na svetovnih prvenstvih je dodal še 2 zlati, 2 srebrni in 4 bronaste.

Leta 1964 so se začele olimpijske igre v Tokiu. Nastopilo je 5.151 športnikov iz 93 držav. Slovenijo je (v barvah Jugoslavije) zastopalo 18 športnikov, daleč najuspešnejši je bil Miro Cerar. Bil je zlat na konju z ročaji in bronast na drogu. Osmerec brez krmarja s sedmimi slovenskimi veslači je končal na četrtem mestu.

Leta 1965 so na ameriški univerzi Yale predstavili najstarejši znani zemljevid Amerike, ki ga je okoli leta 1440 narisal norveški raziskovalec Lief Eriksson.

Leta 1970 je Fidži, prej britanska kolonija, postal neodvisna država.

Leta 1970 je umrl francoski premier Edouard Daladier.

Leta 1975 sta se že drugič poročila Richard Burton in Elizabeth Taylor. Ločila sta se leto pozneje.

Leta 1986 je San Salvador prizadel potres s stopnjo 7,5 po Richterjevi lestvici. V potresu je umrlo okrog 1.500 ljudi.

Leta 2000 je umrla prva ženska premierka na svetu in trikratna šrilanška predsednica vlade, Sirimavo Ratwatte Dias Bandaranaike.

Leta 2001 je ameriški predsednik George W. Bush predstavil seznam 22 najbolj iskanih teroristov.

Leta 2012 je pokojni Jurij Gustinčič prejel red za zasluge.