Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včasih je treba prijeti bika za roge in ugrizniti tudi v kakšno kislo jabolko, pravita zakonca Levičar, ki sta bila stevardesa in pilot pri Adrii Airways.
Ana Levičar je v Adrii začela delati leta 2005, zadnja leta je vodila kabinsko osebje, kar pomeni, da je bila na letalu prva med stevardesami. Povedala je, da so septembra 2019 zaposleni slutili konec Adrie, čeprav je imelo podjetje že prej veliko težav. Ob teh njenih besedah se je oglasil Jernej Levičar: ''Ampak še vedno smo upali, prepričani smo bili, da bo s pomočjo države nastalo novo podjetje …'' Ana pa je dodala: ''Upanje umre zadnje.'' Kako je doživljala najhujše mesece Adrie?
''Ne le za potnike, tudi za posadko so bili ti zadnji meseci zelo naporni, saj je bilo veliko slabe volje in problemov, sploh takrat, ko so bili leti združeni. Potniki so izstopili na napačnem letališču, potem smo jih iskali … ''
Jernej Levičar je združene lete opisal z vidika pilota:
''Kot kobilica, ki skače z enega letališča na drugega. Sicer pa v operativnem smislu taki leti pomenijo zamude, komplikacije, slabo voljo.''
Konec je
Ana Levičar je bila na enem izmed zadnjih letov Adrie Airways. Zvečer so prileteli iz Züricha, ko so pristali, ji je kolegica prišepnila: ''Ana, konec je.'' Jernej Levičar je bil osemnajst let pilot pri Adrii Airways, bil je kapitan na letalu Canadair, v zadnjem času pa je vodil izobraževanje posadk. Ko je Adria dobila zadnjega lastnika, so se kmalu začeli pritiski na zaposlene, pripoveduje Jernej Levičar.
''Uprava se je vtikala v stvari, na katere se ni spoznala. Pilotom so govorili, da ne znajo pristajati, stevardesam pa, da se premalo smejijo.''
Nihče ni verjel, da bo šla Adria v stečaj, do konca so bili prepričani, da država svojemu prevozniku ne bo pustila propasti. Adria je bila naš nacionalni prevoznik, poudarja Levičar.
''Pred leti so imeli naši vojaki težave pri vrnitvi iz Afganistana, zato je šla ponje Adria Airways s svojim letalom. Država mora poskrbeti za svoje državljane, tudi zaradi takih primerov ima svojega prevoznika.''
Z Ano Levičar in Jernejem Levičarjem smo se pogovarjali kmalu po tistem, ko je bila Adria jeseni 2019 prizemljena. Takrat so bile rane še zelo sveže, zaposleni v Adrii pa so bili žalostni, jezni, razočarani, hkrati pa še vedno polni upanja, da bo oblast morda vsaj poskusila rešiti Adrio. A so upali zaman. ''Prijeti je bilo treba bika za roge in oditi,'' je dejal Levičar, ki se je po bankrotu Adrie zaposlil pri letalskem prevozniku Laudamotion. Veselil se je novih izzivov, tudi letenja na Airbusu 320.
''Kljub temu bom vedno gledal, kdaj se lahko spet vrnem v Slovenijo, kdaj bom lahko spet letel z Brnika.''
Ana Levičar je povedala, da zaenkrat ostaja doma, tudi zaradi tega, ker imata dva šoloobvezna otroka: ''Se bomo prilagajali situaciji in ugriznili v kislo jabolko.''
Manjka nam korajže
Ko smo se pred kratkim srečali z Jernejem Levičarjem, je povedal, kaj se je dogajalo v teh burnih zadnjih mesecih po propadu Adrie, kako je v novi službi, dotaknili pa smo se tudi pandemije, ki je zelo prizadela letalstvo in letalce. Levičar je pri Laudi uspešno opravil prešolanje na Airbus 320, povedal je, da so bili inštruktorji navdušeni nad usposobljenostjo in znanjem nekdanjih pilotov Adrie.
''Ko smo začeli z letenjem na linijah, je izbruhnila bolezen covid-19. Vse se je ustavilo. Na žalost je prišlo tudi do prvih odpovedi. Takrat smo videli, da je vrag vzel šalo. Ta negotovost je še vedno prisotna. Zaenkrat sem še na plačilni listi pri Laudi. Od približno tridesetih adrijinih pilotov nas je ostalo deset …''
Najprej bankrot Adrie, potem še epidemija. Težko je napovedati, kaj se bo dogajalo v letalstvu v naslednjih mesecih in letih. Jernej Levičar še vedno z optimizmom zre v prihodnost.
''Upamo, da bomo kmalu lahko začeli normalno delati, predvsem pa vsi upamo, da bo nastal nacionalni letalski prevoznik. Slovenija ga potrebuje. Zdaj je verjetno zadnja priložnost.''
Kaj smo se naučili z vsem tem, kar se je zgodilo Adrii?
''Slovenci moramo bolj zaupati vase, biti bi morali bolj ponosni na svoje znanje, na to, kar imamo. Manjka nam korajže, preveč se ukvarjamo s tem, kaj bodo rekli drugi. Narediti moramo svojo pot.''
25 epizod
Triindvajsetega septembra 2019 je posadka Adrie Airways na jutranjem letu Ljubljana–Bruselj v evropski zračni prostor ponesla poseben pozivni znak: Adria4ever. Nekaj dni pozneje se je s stečajem končala 58-letna zgodovina slovenskega letalskega prevoznika, ki nam je dal krila. V posebnem podkastu se spominjamo vzponov in padcev Adrie Airways, pilotov, stevardes in številnih drugih (so)potnikov Slovenije nad oblaki. Objavljamo pričevanja, dejstva in mejnike, ki jih je v večmesečnem raziskovalnem delu zbrala Tatjana Pirc.
Včasih je treba prijeti bika za roge in ugrizniti tudi v kakšno kislo jabolko, pravita zakonca Levičar, ki sta bila stevardesa in pilot pri Adrii Airways.
Ana Levičar je v Adrii začela delati leta 2005, zadnja leta je vodila kabinsko osebje, kar pomeni, da je bila na letalu prva med stevardesami. Povedala je, da so septembra 2019 zaposleni slutili konec Adrie, čeprav je imelo podjetje že prej veliko težav. Ob teh njenih besedah se je oglasil Jernej Levičar: ''Ampak še vedno smo upali, prepričani smo bili, da bo s pomočjo države nastalo novo podjetje …'' Ana pa je dodala: ''Upanje umre zadnje.'' Kako je doživljala najhujše mesece Adrie?
''Ne le za potnike, tudi za posadko so bili ti zadnji meseci zelo naporni, saj je bilo veliko slabe volje in problemov, sploh takrat, ko so bili leti združeni. Potniki so izstopili na napačnem letališču, potem smo jih iskali … ''
Jernej Levičar je združene lete opisal z vidika pilota:
''Kot kobilica, ki skače z enega letališča na drugega. Sicer pa v operativnem smislu taki leti pomenijo zamude, komplikacije, slabo voljo.''
Konec je
Ana Levičar je bila na enem izmed zadnjih letov Adrie Airways. Zvečer so prileteli iz Züricha, ko so pristali, ji je kolegica prišepnila: ''Ana, konec je.'' Jernej Levičar je bil osemnajst let pilot pri Adrii Airways, bil je kapitan na letalu Canadair, v zadnjem času pa je vodil izobraževanje posadk. Ko je Adria dobila zadnjega lastnika, so se kmalu začeli pritiski na zaposlene, pripoveduje Jernej Levičar.
''Uprava se je vtikala v stvari, na katere se ni spoznala. Pilotom so govorili, da ne znajo pristajati, stevardesam pa, da se premalo smejijo.''
Nihče ni verjel, da bo šla Adria v stečaj, do konca so bili prepričani, da država svojemu prevozniku ne bo pustila propasti. Adria je bila naš nacionalni prevoznik, poudarja Levičar.
''Pred leti so imeli naši vojaki težave pri vrnitvi iz Afganistana, zato je šla ponje Adria Airways s svojim letalom. Država mora poskrbeti za svoje državljane, tudi zaradi takih primerov ima svojega prevoznika.''
Z Ano Levičar in Jernejem Levičarjem smo se pogovarjali kmalu po tistem, ko je bila Adria jeseni 2019 prizemljena. Takrat so bile rane še zelo sveže, zaposleni v Adrii pa so bili žalostni, jezni, razočarani, hkrati pa še vedno polni upanja, da bo oblast morda vsaj poskusila rešiti Adrio. A so upali zaman. ''Prijeti je bilo treba bika za roge in oditi,'' je dejal Levičar, ki se je po bankrotu Adrie zaposlil pri letalskem prevozniku Laudamotion. Veselil se je novih izzivov, tudi letenja na Airbusu 320.
''Kljub temu bom vedno gledal, kdaj se lahko spet vrnem v Slovenijo, kdaj bom lahko spet letel z Brnika.''
Ana Levičar je povedala, da zaenkrat ostaja doma, tudi zaradi tega, ker imata dva šoloobvezna otroka: ''Se bomo prilagajali situaciji in ugriznili v kislo jabolko.''
Manjka nam korajže
Ko smo se pred kratkim srečali z Jernejem Levičarjem, je povedal, kaj se je dogajalo v teh burnih zadnjih mesecih po propadu Adrie, kako je v novi službi, dotaknili pa smo se tudi pandemije, ki je zelo prizadela letalstvo in letalce. Levičar je pri Laudi uspešno opravil prešolanje na Airbus 320, povedal je, da so bili inštruktorji navdušeni nad usposobljenostjo in znanjem nekdanjih pilotov Adrie.
''Ko smo začeli z letenjem na linijah, je izbruhnila bolezen covid-19. Vse se je ustavilo. Na žalost je prišlo tudi do prvih odpovedi. Takrat smo videli, da je vrag vzel šalo. Ta negotovost je še vedno prisotna. Zaenkrat sem še na plačilni listi pri Laudi. Od približno tridesetih adrijinih pilotov nas je ostalo deset …''
Najprej bankrot Adrie, potem še epidemija. Težko je napovedati, kaj se bo dogajalo v letalstvu v naslednjih mesecih in letih. Jernej Levičar še vedno z optimizmom zre v prihodnost.
''Upamo, da bomo kmalu lahko začeli normalno delati, predvsem pa vsi upamo, da bo nastal nacionalni letalski prevoznik. Slovenija ga potrebuje. Zdaj je verjetno zadnja priložnost.''
Kaj smo se naučili z vsem tem, kar se je zgodilo Adrii?
''Slovenci moramo bolj zaupati vase, biti bi morali bolj ponosni na svoje znanje, na to, kar imamo. Manjka nam korajže, preveč se ukvarjamo s tem, kaj bodo rekli drugi. Narediti moramo svojo pot.''
Primož Jovanović, ki mu prijatelji pravijo Kiko, je bil kapitan pri Adrii Airways. V letu 2019 se je javno zelo izpostavil, ko je začel skupaj s še nekaterimi sodelavci opozarjati na hude težave Adrie. Iskali so somišljenike in podpornike, trkali na vrata vplivnežev, saj so bili prepričani, da je Adrio še mogoče rešiti. "Poskusili smo vse," pravi Primož, ki je na koncu ugotovil, da jih odločevalci sploh niso jemali resno. Zato je izbral novo pot, odšel k letalskemu prevozniku LOT (poljski nacionalni prevoznik), uspešno opravil prešolanje na večje letalo (s CRJ na Boing 787 Dreamliner), zdaj pa, kot mi vsi, komaj čaka, da se življenje spet normalizira. Covid 19 je namreč letalstvo spravil na kolena. Primož Jovanović pa ob tem dodaja, da se njega, večnega borca in optimista, ne da spraviti na kolena.
Pilotka Alja Berčič Ivanuš je bila edina kapitanka v Adrii Airways.
Francozi, Nizozemci, Finci, Švedi, Španci, Italijani so se počutili kot del Adrijine družine “558 nas je, vsak s svojim obrazom, imenom in zgodbo,” so konec septembra 2019 v pismu javnosti napisali zaposleni v Adrii Airways. Petsto oseminpetdeset jih je bilo, med njimi vsako leto tudi več tujcev, predvsem pilotov.
Koronavirus je naša življenja postavil na glavo, zaradi pandemije se je ustavil tudi letalski promet.
Dejan Slodej in Andrej Petelin sta iskala napake v sistemu. V letalstvu mora biti vse po predpisih, zato nenehno potekajo preverjanja.
Slovenija brez nacionalnega prevoznika postaja zaprta vasica, pravi Anton Barbo.
Bolje, da se je končalo, kot se je, pravi Zdenko Bašan, ki je v Adrii Airways vodil oddelek podpore letenja.
Katja Mravlje in Dušanka Prelc Premate o delu posadk Adrie Airways.
Anamarija Kovač in Nadja Gantar o letalskem prevozniku, ki postavlja mostove.
Zakonca Ješe sta na najlepši možni način združila komercialo in tehniko Adrie.
Letalska tehnika Adrie je bila visoko cenjena tudi v mednarodnih krogih.
Ljerka Zupančič, ki je 12 let vodila službo za odnose z javnostmi Adrie Airways, in stevardesa Adriana Šelj.
Najprej je bil pomočnik glavnega direktorja Kocijančiča (od decembra 1985 do decembra 1986), potem komercialni direktor, od 1993 do 2001 pa je bil Peter Grašek generalni direktor Adrie Airways.
Janez Kocijančič je bil pred kratkim gost podkasta Adria4Ever. Kar enajst let je vodil letalsko družbo Inex Adria Aviopromet, s katero je bila tesno povezana tudi Adria Airways.
Adrii se je pridružila leta 1978. Prijavila se je na razpis za stevardese in stevarde, kar kmalu se je lahko tudi zaposlila, saj se je Adria v tistem času razvijala, posodabljala floto in širila svojo dejavnost, zato so potrebovali tudi več kabinskega osebja, je povedala Barbara Žnidar, ki jo poznamo tudi iz modnega sveta.
Helena Metličar kot iz rokava stresa podatke in zanimivosti o Adrii Airways.
Nataša Šramel, upokojena stevardesa inštruktorica, pripoveduje o tem, kako je živela z Adrio in za Adrio.
Neveljaven email naslov