Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Področja uporabe še zavita v meglo
Ko je Google razkril, da mu je uspel tako imenovani kvantni preboj, smo zastrigli z ušesi. Zmogljiv kvantni računalnik bi namreč v nekaj sekundah uspel zlomiti katerokoli enkripcijo, ki jo uporabljamo za zaščito informacij na spletu. Izkazalo se je, da googlov kvantni računalnik tega še ne zmore. Je pa ta najnovejši dosežek ameriškega spletnega velikana prava priložnost za odgovore na zanimiva vprašanja, ki smo jih zastavili tokatnim sogovornikom v Intelekti, to so Filip Dobranić, Inštitut danes je nov dan, prof. dr. Dragan Mihajlović, Institut Jožef Stefan in Tadej Hren, SI-Cert.
Kvantni računalniki bodo omogočili novo védenje na številnih področjih, saj bomo z njim lahko simulirali kvantne sisteme. Trenutno vemo, da bi nam izjemno koristili na področju oblikovanja novih zdravil, raziskovanju materialov, vemo pa tudi, da bodo zlomili enkripcijo, ki jo uporabljamo na zdajšnjih računalnikih. O delovanju kvantnih računalnikov smo se pogovarjali tudi z dr. Rainerjem Kaltenbaekom s Fakultete za matematikov in fiziko Univerze v Ljubljani in Avstrijske akademije znanosti.
Kljub hitremu razvoju vsi računalniki delujejo na enak način - hitrost in zmogljivost tudi najboljših superračunalnikov je omejena z binarnim zapisovanjem informacij v bite. Kvantni računalnik pa to spreminja, saj deluje popolnoma drugače, drži?
Kvantni računalnik deluje na zelo drugačnih načelih kot računalniki, ki smo jih uporabljali do zdaj. Vsi računalniki, ki jih poznamo, pa naj gre za prve velike računalnike, ki so jih uporabljali v drugi svetovni vojni ali najsodobnejše superračunalnike, delujejo na enakih osnovnih principih. Če smo želeli, da bi bili hitrejši, smo morali uporabiti več tranzistorjev, več procesorjev. Kompleksnejši problem pa rešujejo v vedno enakem zaporedju. Kvantni računalnik obljublja popolnoma drugačno reševanje problema. Če imamo na primer nov, kompleksnejši problem, ga bo kvantni računalnik rešil veliko hitreje kot klasični računalnik. Hitrost je velika prednost kvantnega računalnika. To deluje zato, ker ne uporablja enakih osnovnih elementov kot normalni računalnik. Ta uporablja bite, informacijo torej shranjuje ali kot 1 ali 0, osnovna enota kvantnega računalnika, pa je kubit, ki ni le v stanju 0 ali 1, ampak v stanju superpozicije med tema dvema vrednostima. Kubit je lahko 0 in 1 hkrati. Če imamo veliko kubitov, potem imamo lahko veliko takih superpozicij in veliko možnih stanj, v katerih so vsi ti kubiti lahko. Kvantni računalnik tako izkorišča prednost kvantnega stanja, testira torej vsa možna stanja hkrati - saj je v stanju superpozicije. Od tu torej hitrost kvantnih računalnikov.
Kvantni računalnik bo matematične probleme reševal eksponentno hitreje, ampak ne vseh. Katere bo?
Gre za specifične probleme. Za zdaj vemo za nekaj problemov, ki jih kvantni računalnik reši eksponentno hitreje od klasičnega. Na primer googlov kvantni računalnik je problem rešil v 200 sekundah, trenutno najboljši superračunalnik v Združenih državah Amerike pa bi za rešitev istega problema potreboval dva dneva in pol - pa gre za najboljši algoritem v najboljšem računalniku. Kvantni računalnik pa v 200 sekundah. Gre za kvantni računalnik, ki ima le 53 kubitov. Če bi na primer imeli le malo večji kvantni računalnik, z nekaj več kubiti, na primer 60 ali 70, bi potreboval več deset ali več sto takih superračunalnikov, da bi rešil lahko isti problem, ki ga kvantni računalnik v nekaj sekundah. Na tej ravni so torej večje hitrosti. Ampak to je le prvi korak. Upamo, da bomo nekoč imeli kvantni računalnik z nekaj sto kubiti. Tak računalnik bo rešil problem, za katerega bi klasični računalnik potreboval milijarde let. Teh hitrosti se veselimo za reševanje določenih problemov.
Zakaj pa potrebujemo tako hitro komputacijo? Na katerih področjih znanosti potrebujemo tako sposobne računalnike?
Primerov je več. Izvirno idejo je imel Richard Faynman, ki je rekel, da bomo na neki točki razvoja računalnikov, ki bodo boljši in boljši, tranzistorji pa manjši in manjši, ti enkrat dosegli kvantno velikost. To je enaka velikost kot velikost atoma, zato bomo morali začeti upoštevati kvantno fiziko. Kot je dejal, bo velika prednost kvantnega sistema, ki ga lahko dobro nadzorujemo, simuliranje drugega kvantnega sistema. Na primer, če želimo simulirati kompleksne mulekule pri oblikovanju novih zdravil. Te molekule so sestavljene iz več deset, več sto, včasih več tisoč atomov. Če imamo na primer 40 atomov v molekuli, najboljši računalnik na svetu nikoli ne bo mogel simulirati te molekule. Za kvantni računalnik pa bi bilo to zelo enostavno, saj gre torej za kvantni sistem, ki simulira vedenje drugega kvantnega sistema. To je ena velika prednost - oblikovanje zdravil. Obstajajo tudi ideje, da bi z njim oblikovali nove naprave, na primer učinkovitejše sončne celice. Ali pa bi z njim bolje napovedovali vreme. Potem pa je tu še primer, za katerega vemo, da bi ga kvantni računalniki lahko rešili. To je faktorizacija velikih števil. Enkripcija, ki jo danes uporabljajo banke, vojska in tudi druge komunikacije, temelji na tem, da je klasični računalniki ne morejo zlomiti. Kvantni računalnik s tem ne bi imel težave. Prav zaradi tega ljudje že razmišljajo o novih načinih enkipcije, o kvantni kriptografiji, da bi se zavarovali pred prihodnjimi zmogljivimi kvantnimi računalniki, ki bi z lahkoto razbil današnjo enkipcijo.
Kvantni računalniki torej obljubljajo veliko, vendar smo šele na začetni točki razvoja. Dr. Kaltenbaeka smo zato vprašali, česa se najbolj veseli, kako bi ga sam najraje uporabil?
Pri kvantnih računalnikih me najbolj fascinira to, da v resnici sploh še ne poznamo njihovega potenciala. Ne vemo, kaj vse bodo zmogli. Ljudje šele zdaj začenjajo razmišljati o tem, za kaj vse bi sploh lahko uporabljali te naprave. Kot sem povedal, nekaj primerov uporabe že poznamo. Najbolj razburljivo pa bo, ko bomo enkrat imeli kvantni računalnik, igranje z njim, preizkušanje, kakšne vse kvantne sisteme z njim lahko simuliramo. Tako bomo odkrili nova vprašanja, na katera sploh še pomislili nismo. Ker smo vajeni razmišljati v klasičnih okvirjih, klasični računalnik dobro pristaja v ta pristop analiziranja sveta. Kvantni računalnik pa bo to zelo spremenil.
895 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Področja uporabe še zavita v meglo
Ko je Google razkril, da mu je uspel tako imenovani kvantni preboj, smo zastrigli z ušesi. Zmogljiv kvantni računalnik bi namreč v nekaj sekundah uspel zlomiti katerokoli enkripcijo, ki jo uporabljamo za zaščito informacij na spletu. Izkazalo se je, da googlov kvantni računalnik tega še ne zmore. Je pa ta najnovejši dosežek ameriškega spletnega velikana prava priložnost za odgovore na zanimiva vprašanja, ki smo jih zastavili tokatnim sogovornikom v Intelekti, to so Filip Dobranić, Inštitut danes je nov dan, prof. dr. Dragan Mihajlović, Institut Jožef Stefan in Tadej Hren, SI-Cert.
Kvantni računalniki bodo omogočili novo védenje na številnih področjih, saj bomo z njim lahko simulirali kvantne sisteme. Trenutno vemo, da bi nam izjemno koristili na področju oblikovanja novih zdravil, raziskovanju materialov, vemo pa tudi, da bodo zlomili enkripcijo, ki jo uporabljamo na zdajšnjih računalnikih. O delovanju kvantnih računalnikov smo se pogovarjali tudi z dr. Rainerjem Kaltenbaekom s Fakultete za matematikov in fiziko Univerze v Ljubljani in Avstrijske akademije znanosti.
Kljub hitremu razvoju vsi računalniki delujejo na enak način - hitrost in zmogljivost tudi najboljših superračunalnikov je omejena z binarnim zapisovanjem informacij v bite. Kvantni računalnik pa to spreminja, saj deluje popolnoma drugače, drži?
Kvantni računalnik deluje na zelo drugačnih načelih kot računalniki, ki smo jih uporabljali do zdaj. Vsi računalniki, ki jih poznamo, pa naj gre za prve velike računalnike, ki so jih uporabljali v drugi svetovni vojni ali najsodobnejše superračunalnike, delujejo na enakih osnovnih principih. Če smo želeli, da bi bili hitrejši, smo morali uporabiti več tranzistorjev, več procesorjev. Kompleksnejši problem pa rešujejo v vedno enakem zaporedju. Kvantni računalnik obljublja popolnoma drugačno reševanje problema. Če imamo na primer nov, kompleksnejši problem, ga bo kvantni računalnik rešil veliko hitreje kot klasični računalnik. Hitrost je velika prednost kvantnega računalnika. To deluje zato, ker ne uporablja enakih osnovnih elementov kot normalni računalnik. Ta uporablja bite, informacijo torej shranjuje ali kot 1 ali 0, osnovna enota kvantnega računalnika, pa je kubit, ki ni le v stanju 0 ali 1, ampak v stanju superpozicije med tema dvema vrednostima. Kubit je lahko 0 in 1 hkrati. Če imamo veliko kubitov, potem imamo lahko veliko takih superpozicij in veliko možnih stanj, v katerih so vsi ti kubiti lahko. Kvantni računalnik tako izkorišča prednost kvantnega stanja, testira torej vsa možna stanja hkrati - saj je v stanju superpozicije. Od tu torej hitrost kvantnih računalnikov.
Kvantni računalnik bo matematične probleme reševal eksponentno hitreje, ampak ne vseh. Katere bo?
Gre za specifične probleme. Za zdaj vemo za nekaj problemov, ki jih kvantni računalnik reši eksponentno hitreje od klasičnega. Na primer googlov kvantni računalnik je problem rešil v 200 sekundah, trenutno najboljši superračunalnik v Združenih državah Amerike pa bi za rešitev istega problema potreboval dva dneva in pol - pa gre za najboljši algoritem v najboljšem računalniku. Kvantni računalnik pa v 200 sekundah. Gre za kvantni računalnik, ki ima le 53 kubitov. Če bi na primer imeli le malo večji kvantni računalnik, z nekaj več kubiti, na primer 60 ali 70, bi potreboval več deset ali več sto takih superračunalnikov, da bi rešil lahko isti problem, ki ga kvantni računalnik v nekaj sekundah. Na tej ravni so torej večje hitrosti. Ampak to je le prvi korak. Upamo, da bomo nekoč imeli kvantni računalnik z nekaj sto kubiti. Tak računalnik bo rešil problem, za katerega bi klasični računalnik potreboval milijarde let. Teh hitrosti se veselimo za reševanje določenih problemov.
Zakaj pa potrebujemo tako hitro komputacijo? Na katerih področjih znanosti potrebujemo tako sposobne računalnike?
Primerov je več. Izvirno idejo je imel Richard Faynman, ki je rekel, da bomo na neki točki razvoja računalnikov, ki bodo boljši in boljši, tranzistorji pa manjši in manjši, ti enkrat dosegli kvantno velikost. To je enaka velikost kot velikost atoma, zato bomo morali začeti upoštevati kvantno fiziko. Kot je dejal, bo velika prednost kvantnega sistema, ki ga lahko dobro nadzorujemo, simuliranje drugega kvantnega sistema. Na primer, če želimo simulirati kompleksne mulekule pri oblikovanju novih zdravil. Te molekule so sestavljene iz več deset, več sto, včasih več tisoč atomov. Če imamo na primer 40 atomov v molekuli, najboljši računalnik na svetu nikoli ne bo mogel simulirati te molekule. Za kvantni računalnik pa bi bilo to zelo enostavno, saj gre torej za kvantni sistem, ki simulira vedenje drugega kvantnega sistema. To je ena velika prednost - oblikovanje zdravil. Obstajajo tudi ideje, da bi z njim oblikovali nove naprave, na primer učinkovitejše sončne celice. Ali pa bi z njim bolje napovedovali vreme. Potem pa je tu še primer, za katerega vemo, da bi ga kvantni računalniki lahko rešili. To je faktorizacija velikih števil. Enkripcija, ki jo danes uporabljajo banke, vojska in tudi druge komunikacije, temelji na tem, da je klasični računalniki ne morejo zlomiti. Kvantni računalnik s tem ne bi imel težave. Prav zaradi tega ljudje že razmišljajo o novih načinih enkipcije, o kvantni kriptografiji, da bi se zavarovali pred prihodnjimi zmogljivimi kvantnimi računalniki, ki bi z lahkoto razbil današnjo enkipcijo.
Kvantni računalniki torej obljubljajo veliko, vendar smo šele na začetni točki razvoja. Dr. Kaltenbaeka smo zato vprašali, česa se najbolj veseli, kako bi ga sam najraje uporabil?
Pri kvantnih računalnikih me najbolj fascinira to, da v resnici sploh še ne poznamo njihovega potenciala. Ne vemo, kaj vse bodo zmogli. Ljudje šele zdaj začenjajo razmišljati o tem, za kaj vse bi sploh lahko uporabljali te naprave. Kot sem povedal, nekaj primerov uporabe že poznamo. Najbolj razburljivo pa bo, ko bomo enkrat imeli kvantni računalnik, igranje z njim, preizkušanje, kakšne vse kvantne sisteme z njim lahko simuliramo. Tako bomo odkrili nova vprašanja, na katera sploh še pomislili nismo. Ker smo vajeni razmišljati v klasičnih okvirjih, klasični računalnik dobro pristaja v ta pristop analiziranja sveta. Kvantni računalnik pa bo to zelo spremenil.
Čeprav je v Sloveniji več visoko izobraženih žensk kot moških je njihov položaj v znanosti še vedno izrazito neenakopraven. Kot kažejo podatki Statističnega urada Slovenije je tudi položaj na trgu dela za ženske slabši, saj visoko izobražene ženske v povprečju še vedno zaslužijo približno 450 evrov manj bruto plače kot enako izobraženi moški. Več o tem s kakšnimi težavami in ovirami se srečujejo ženske v znanosti smo spregovorili s prof. dr. Mirjano Ule s fakultete za družbene vede, prof. dr. Andrejo Gomboc, predsednico Komisije za enake možnosti na področju znanosti in antropologinjo in sociologinjo dr. Renato Šribar.
Od industrijske revolucije naprej se ljudje obkrožamo z najrazličnejšimi napravami, brez katerih ne znamo več živeti. Dokler se ne začnejo kvariti, kar se običajno zgodi takoj po izteku garancije. Naprav pogosto ne moremo več sami popraviti, v iskanju ugodnega servisa pa hitro obupamo in se raje odločimo za nov nakup. To obremenjuje okolje in naše denarnice, zato Evropska komisija pripravlja nova pravila v okviru direktive Ecodesign, ki bo vključevala tudi »pravico do popravila«. Ta bo zahtevala od nekaterih proizvajalcev, da izdelujejo naprave z daljšo življenjsko dobo in jih je lažje popraviti. O pravici do popravila, ki naj bi vključevala televizorje, svetila in nekatero belo tehniko, ne pa tudi pametnih telefonov in računalnikov, v tokratni oddaji Intelekta, ki sta jo pripravili Erika Štular in Urška Henigman. foto: falconp4/pixabay
Če se je sprva zdelo, da gre za znanstveno fantastiko, za daljno prihodnost, je zdaj vedno več dokazov, da se že dogaja tukaj in zdaj – kitajske oblasti so prejšnji teden potrdile, da je po dveh deklicah na poti še tretji gensko spremenjen otrok. Raziskovalec He Džjankuj je vsem trem že pred rojstvom spremenil genski zapis. Uporabil je revolucionarne, vendar hkrati tudi kontroverzne genske škarje – metodo CRISPR. Poskus kitajskega znanstvenika in dileme, ki jih odpira, smo postavili v središče tokratne oddaje Intelekta. Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok? Kako bo tehnologija CRISPR spremenila ljudi in njihova življenja? Ali bo CRISPR priložnost za razvoj novih metod zdravljenja ali etično sporen postopek, ki bo ljudi razdvojil? Kje so meje dopustnega? Odgovarjajo raziskovalci in doktorji znanosti: Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani, Jernej Kovač s Pediatrične klinike, Gregor Majdič z Veterinarske fakultete in Igor Pribac s Filozofske fakultete v Ljubljani. Oddajo Intelekta je pripravil Iztok Konc. Foto: Kerttu/ Pixabay
Ključni procesi političnega odločanja so v Evropski Uniji tako rekoč od začetka utemeljeni na principih usklajenosti, konsenza in enoglasnosti. Toda: ali to pomeni, da so vse članice resnično enakopravne, ali pa so nekatere med njimi, če si pomagamo z znamenito sintagmo iz Živalske farme Georgea Orwella, bolj enakopravne od drugih? Kaj ni vendar tako, da beseda, ki prihaja iz Berlina, v Uniji šteje največ? In če je enakopravnost potemtakem le papirnata, kako majhnim državam, kot so Malta, Estonija ali Slovenija, članstvo sploh koristi? Kako lahko te države dosežejo, da Unija navsezadnje upošteva, varuje in zasleduje tudi njihove ključne interese in ne le nemških ali francoskih? – Ta in druga sorodna vprašanja so nas zaposlovala v tokratni, evropsko obarvani Intelekti. Pri iskanju odgovorov sta nam pomagala gosta pred mikrofonom, politologa in predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede: dr. Danica Fink Hafner in dr. Boštjan Udovič. Z njima se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Etereuti (Pixabay)
Na današnji dan leta 1919 so nemški prostovoljni vojaki, umorili Roso Luxemburg, eno največjih ikon politične levice, revolucionarko, socialistično filozofinjo in borko za pravice žensk. V tokratni Intelekti smo spregovorili o vlogi in pomenu njenega dela tako za pretekle kot sedanje generacije. Kritično smo pretresali tudi vprašanja o tem, kje smo kot družba 100 let po njeni smrti. Naše sogovornice so bile zgodovinarka dr. Manca G. Renko, sociologinja dr. Tanja Rener in sociologinja ter antropologinja mag. Nika Kovač.
Najverjetneje se je vsakdo od nas v kakšnem obdobju ali pa trenutku svojega življenja, že srečal z osamljenostjo. Mnogi so prepričani, da so osamljeni vsi tisti ljudje, ki živijo sami. Je res tako? Ali je lahko človek osamljen tudi takrat, ko ga obdajajo ljudje, celo bližnji, ljubi? Zdi se, da je občutek osamljenosti nekaj univerzalnega. Kaj pa samota? Je lahko celo zaželjena, potrebna, koristna? Kaj sploh je osamljenost, in kaj je samota, čemu služita, kaj sporočata in kakšna učenja ter izzive nam prinašata? Na ta vprašanja bomo iskali odgovore v tokratni oddaji z gosti: Sanjo Rozman, zdravnico in psihoterapevtko iz zavoda Sprememba v srcu, Borutom Hrovatinom, upokojenim psihologom, Iztokom Šorijem, doktorjem socioloških znanosti, direktorjem Mirovnega Inštituta, iz Pekinga pa se nam bo oglasil tudi dopisnik Uroš Lipušček. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Televizijske serije v minulih letih beležijo izjemno gledanost in kritiške pohvale, med drugim tudi zato, ker nastajajo po izvrstnih literarnih predlogah. Igri prestolov, Deklini zgodbi in Velikim malim lažem, če naštejemo le nekatere, se zdaj pričakovano pridružuje Moja genialna prijateljica skrivnostne pisateljice, ki objavlja pod psevdonimom Elena Ferrante. Neapeljska tetralogija je knjižna uspešnica, ki ima oboževalce po vsem svetu, tudi pri nas, čeprav na prevod zadnje knjige iz cikla še čakamo. Zakaj je zgodba o 60 letnem prijateljstvu med dvema Italijankama tako privlačna? O »Ferrantemaniji« več v prvi letošnji Intelekti, ki sta jo pripravila Janko Petrovec in Urška Henigman. foto: Cankarjeva založba
December, mesec prazničnih nakupov, mu pravijo nekateri, predvsem trgovci, ki nas nenehno prepričujejo, da si lahko občutek sreče in zadovoljstva preprosto kupimo. Ob tem pa v svojih domovih kopičimo vse več stvari, ki jih ne potrebujemo in ustvarjamo nepredstavljive količine smeti. Kako zavrniti potrošništvo, kako preseči miselnost, da več kot imaš, več veljaš, bomo govorili v Intelekti. Naše sogovornice bodo psihologinja dr. Ana Arzenšek s fakultete za management, Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja, Živa Lopatič iz zadruge Buna in Živa Kavka Gobbo iz društva Focus.
Dejstvo je, da je delovanje Evropske unije v nekaterih pogledih zelo oddaljeno od ljudi v posameznih državah. Njen proračun in razdeljevanje sredstev sta gotovo ena izmed njih. V tokratni Intelekti zato vse od A do Ž o evropskem proračunu, razdeljevanju denarja in slovenskih prejemkih in izdatkih …
Od smrti Ivana Cankarja sicer mineva sto let, a veliki književnik se v marsičem zdi še vedno živ. Ko se namreč oziramo naokrog, lahko hitro ugotovimo, da se po njem imenujejo ulice in trgi, šole in kulturni domovi, da se njegove drame uprizarjajo in knjige ponatiskujejo, celo beremo ga menda še vedno, pa čeprav, priznajmo, pogosteje kakor ne z Damoklejevim mečem kontrolnih nalog in šolskih spisov nad glavo. In vendar se zdi, da Cankar v naših očeh še naprej ostaja uganka. Najprej nas seveda bega njegova dvoumnost: je bil v svojem pisanju, ki je zajemalo pesmi in romane, drame in novele, eseje in polemično publicistiko, realist, ki, zvest resničnosti, natančno opisuje svoj čas in ljudi, ki ga naseljujejo, ali pa je bil, nasprotno, simbolist, ki pravzaprav v vsem videva znamenja neke globlje, višje, nadzgodovinske resničnosti? Je bil heterodoksen socialist ali svojstvenemu misticizmu vdan kristjan? Je bil človek tradicije ali človek modernosti? Je bil značilni otrok svojega časa in prostora ali pa si je, nasprotno, svoj čas, svoj svet šele izmislil in ga v procesu umetniškega delovanja tudi končnoveljavno ustvaril? Je imel Slovence rad iz vsega srca ali nas je preziral iz dna duše? In nazadnje: odgovoriti si ne znamo niti na vprašanje, ali ga imamo ali pač nimamo radi mi sami. Ta vprašanja so nas zaposlovala tudi v tokratni Intelekti. Pri tem nam so nam bile v pomoč ugledne slovenistke: dr. Irena Novak Popov, dr. Mateja Pezdirc Bartol in dr. Alojzija Zupan Sosič. Naše tokratne gostje so namreč v zadnjem letu skupaj z dr. Jožico Čeh Steger, ki se pogovora žal ni utegnila udeležiti, še enkrat več presejale Cankarjev opus in nam ga strnjeno predstavile v zborniku Ivan Cankar : literarni revolucionar, ki je pred tedni izšel pri Cankarjevi založbi. Odajo je pripravil Goran Dekleva. foto: spomenik Ivanu Cankarju na Vrhniki (Wikimedia Commons)
Naslov tokratne oddaje je sposojen s plakata, ki te dni na ulicah slovenskih krajev opozarja na nasilje nad ženskami, ki ga je v naši družbi še vedno veliko. To sporoča tudi razstava v Galeriji Kresija v Ljubljani, z naslovom "Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat.« Močno sporočilo, s katerim Društvo SOS telefon obeležuje letošnje Svetovne dni delovanja proti nasilju nad ženskami, ki potekajo od 25-ega novembra do 10-ega decembra. Vendar nasilje niso le posamezne tragične zgodbe, gre za širši družbeni problem. Kako ga rešiti? O nasilju v naši družbi bomo govorili v tokratni Intelekti. foto: pixabay
Umetna inteligenca je danes že vseprisotna tehnologija. Usmerja naše gibanje po spletu, izbira najboljše kandidate za delovna mesta, trguje na borzi, ugotavlja, kdo je najverjetneje zločinec. Zdi se, kot da ji prepuščamo odločitve, ki so bile nekdaj v domeni človeka. Nič presenetljivo zato ni, da umetna inteligenca danes v ljudeh zbuja zelo močna čustva in odzive. Pogosta so apokaliptična svarila, da drvimo v družbo totalnega nadzora, v kateri bodo svobodne odločitve posameznika stvar preteklosti. Vsekakor se že danes kaže, da lahko uporaba umetne inteligence povečuje družbene neenakosti in da se moramo, če ne želimo povsem izpustiti nadzora iz rok, njene rabe lotiti s precejšnjo mero znanja. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: geralt/Pixabay
V zadnjih treh desetletjih se je življenjska doba ljudi podaljšala za celih deset let. Kot pojasnjuje klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič tega ne bi bilo brez farmacevtske industrije. Ta je omogočila hiter razvoj novih zdravil in inovativnih metod zdravljenja. Napredek pa ima tudi temno plat. Samo lani so slovenski zdravniki napisali več kot 17 milijonov receptov - letos bo ta številka še višja. Strmo narašča tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Polifarmacija se v Sloveniji povečuje. Kako nevarna je polifarmacija? Kdaj nevarnost premaga dobrobit? Kdo je najbolj ogrožen? Kako polifarmacijo poganjajo interesi farmacevtske industrije? V oddaji Intelekta tokrat izpostavljamo problematiko polifarmacije. Temo bodo osvetlile strokovnjakinje s področja medicine in farmacije, predavateljice in doktorice znanosti: Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota), Metoda Lipnik Štangelj (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kržan (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana) in Nena Kopčaver Guček (Zdravstveni dom Ljubljana). Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Miziantika/ Pixabay, cc
Minuli konec tedna je svet – od Nove Zelandije do Slovenije – obeleževal stoto obletnico konca prve svetovne vojne. Na komemoracijah smo se, razumljivo, spominjali predvsem življenj, ki jih je odnesla krvava povodenj, ki je na stari celini pa tudi drugod – v Afriki, denimo, in na Bližnjem vzhodu – divjala med letoma 1914 in 1918. Število žrtev je resnično pretresljivo; zgodovinarji govorijo o 15 do 19 milijonih mrtvih in 23 milijonih ranjenih. To pomeni, da je vojna, dokler je trajala, približno vsako tretjo sekundo izterjala nov davek v krvi. In vendar je treba reči, da se prva svetovna vojna v zgodovino ni zapisala kot epohalen dogodek le zaradi strašljive množice mrtvih in ranjenih. Ta spopad je namreč dolgoročno spremenil svet; po njem preprosto ni bilo več mogoče čustvovati, misliti in živeti, kakor poprej. Še več; v njegovi senci čustvujemo, mislimo in svoja življenja živimo tudi danes. Kaj je torej spremenila prva svetovna vojna? – Najbolj zgoščeno bi najbrž lahko rekli, da je po eni strani razgalila barbarstvo, ki se skriva pod na videz debelo plastjo evropske omike in civiliziranosti, ter, po drugi plati, naznanila začetek konca prevlade stare celine v svetovni zgodovini. No, prav to zarezo v predstavah, ki so jih o samih sebi gojili Evropejci, pa smo skušali izostriti tudi v tokratni Intelekti. Pri tem so nam pomagali naši gostje pred mikrofonom: zgodovinar, rusist in teolog, dr. Simon Malmenvall, pa literarna zgodovinarka in predavateljica na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Vanesa Matajc, ter zgodovinarka in predavateljica na Oddelku za zgodovino iste ljubljanske visokošolske ustanove, dr. Marta Verginella. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: kostnica v Kobaridu, posvečena italijanskim vojakom, padlim med prvo svetovno vojno
Prva dama je žena predsednika države. To vemo vsi. Veliko manj, čeprav je ves čas na očeh, pa vemo o njenem položaju in družbeni vlogi – ta je mnogo bolj kompleksna. Zavoljo visokega družbenega položaja je privilegirana na skorajda vsakem koraku in so ji odprta mnoga vrata, ki običajnim ženskam niso. In čeprav ne razpolaga z legalno družbeno močjo, je njen vpliv lahko velik. Še posebej, če se za to trudi, kar so dokazale že številne prve dame, še posebej izpostavljene so ameriške. Njihovo vlogo v veliki meri določajo osebnost, slog in zanimanja, v čem pa se kaže resnična moč oziroma nemoč njene funkcije pa v tokratni Intelekti. Z nami sta gosta – red. prof. dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani in prof. dr. Bogomil Ferfila z ljubljanske Fakultete za družbene vede, iz ZDA pa se nam bo oglasil tudi dopisnik Edvard Žitnik. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Kako se počutite v svojem mestu? Lahko v miru posedite na mestnem trgu, v parku, ob reki, se svobodo srečujete z drugimi, vas nagovarjajo raznovrstne kvalitetne vsebine kot sta umetnost, kultura? Kakšna je vaša vsakdanja izkušnja? Ob vse večji privatizaciji javnega prostora, v ospredje vedno bolj stopa spraševanje o tem kakšna je njegova vloga, v čem je njegova vrednost in kakšen je pomen javne arhitekture danes? Čeprav so vprašanja na videz preprosta, je odgovor kompleksen. Vsaj nekaj vidikov smo skušali osvetliti v tokratni Intelekti. Pred naš mikrofon smo povabili arhitekta in publicista Matevža Grando, arhitekta Mateja Vozliča in sociologa dr. Matjaža Uršiča s fakultete za družbene vede. Foto: www.flickr.com
Časi kulturi niso naklonjeni. Umetniške prakse niso viralna dejavnost in vse redkeje so deležne kaj več kot le obrobne pozornosti. Je to zato, ker kulturni trg v Sloveniji ne obstaja? Ker ne deluje dobro? Je umetnost dandanes odveč? Kakšni so stranski učinki kulturne diete sodobnega časa? Preverjamo v Intelekti. Foto:StockSnap/Pixabay
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. Slogan letošnje kampanje »Varni ali prevarani« nagovarja manjša podjetja in njihove zaposlene in jih opozarja na spletna tveganja. V praksi se namreč izkaže, da je najšibkejši člen uporabnik. Poznavanje tehnologije in varna raba informacijsko komunikacijskih tehnologij je zato temeljno znanje, ki ga potrebujemo vsi uporabniki. Spletno okolje je namreč tudi prostor nasilja, zlorab, izsiljevanja, manipulacij, prisluškovanja in kibernetskih napadov. O vsem tem v tokratni oddaji Intelekta. Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: Vodja odzivnega centra Si-Cert Gorazd Božič, Marko Puschner s točke za varno rabo interneta safe.si in profesor David Fahrenkrug, ki na univerzi v Georgetownu predava kibernetsko vojskovanje. foto: pixabay/marcusspiske
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo je med letoma 1990 in 2008 poraba energije v svetovnem merilu narasla za 39 odstotkov. Ključni energenti v tem času pa tudi v nekaj naslednjih letih so bili premog, zemeljski plin in nafta. Tako smo iz fosilnih goriv, za katera sicer dobro vemo, da v ozračje, ko jih kurimo, sproščajo toplogredne pline in so torej najbolj odgovorna za globalno segrevanje, leta 2015 skupaj pridobili kar 87 odstotkov vse energije. Nasprotno smo iz obnovljivih virov s hidroenergijo na čelu pridobili vsega devet procentov. To so številke, ki jasno sporočajo, da moramo, če se nočemo scvreti na pregretem planetu, hitro najti nov, zelo potenten in do okolja bistveno prijaznejši vir energije. Na srečo ima znanost odgovor že pri roki: v prihodnje bi veljalo staviti predvsem na fuzijo, na fuzijsko energijo. Kaj torej je fuzija? Katere so njene prednosti pred drugimi viri energije? Kako bi jo lahko začeli izkoriščati? Zakaj tega še nismo storili? In kdaj bi lahko postala del našega vsakdana? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti. Naši gostje pred mikrofonom so bili: dr. Boštjan Končar, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu Jožef Stefan in vodja Slovenske fuzijske asociacije, pa dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Institutu Jožef Stefan in sodelavka tamkajšnjega Odseka za nanostrukturne materiale, potem dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko pri Inštitutu Jožef Stefan, ter dr. Bernard Bigot, generalni direktor projekta Iter, največjega mednarodnega eksperimentalno-raziskovalnega projekta, povezanega z razvojem fuzijske energije. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Nikiko (Pixabay)
Vegetarijanski in veganski način prehranjevanja je v zadnjem času v slovenski javnosti dvignil precej prahu. Kljub številnim raziskavam, da veganstvo izboljšuje splošno počutje in zdravje človeka, da ljudje s tem načinom življenja manj škodujejo okolju in imajo bolj etičen odnos do živali, nekateri takšen način življenja še vedno dojemajo kot nevaren. Več o okoljskih, etičnih in zdravstvenih razlogih za prehod na prehrano rastlinskega izvora, v oddaji Intelekti. Pogovarjali smo se z antropologinjo dr. Katerino Vidner Ferkov, zagovornico veganstva Anjo Radaljac in filozofom dr. Igorjem Pribcem.
Neveljaven email naslov