Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

22.04.2015


Eden prvih pokalov pri nas - Laibacher Bicycle Club.

foto: Zasebna zbirka

Po prvi svetovni vojni je postalo kolesarstvo ena najbolj razširjenih športnih panog; v Sloveniji na primer je leta 1930 delovalo več kot dvajset kolesarskih klubov. Prva “dirka”, če ji lahko tako rečemo, na naših tleh je bila leta 1887: štiri kilometre dolgo progo od Šentvida do Ljubljane je zmagovalec prevozil s povprečno hitrostjo 25 kilometrov na uro.

Tri leta pozneje je 18 članov nemškega kolesarskega kluba v Ljubljani “Der Laibacher Byciklisticher Club” (to je bil prvi klub te vrste pri nas, ustanovljen na današnji dan pred 130-imi leti) pot od Ljubljane do Trsta, po makadamski cesti seveda, prekolesarilo v sedmih urah, opazen uspeh v evropskem merilu pa je nekaj pozneje dosegel Ljubvljančan Božidar Parma, ki je razdaljo med Ljubljano in Metliko prevozil v šestih urah.

——————————–

Nekateri slovenski voditelji cerkvenih skupnosti so že v prvi polovici 19. stoletja začeli uresničevati humanitarno dejavnost. Pesnik, planinec, pedagog in humanist Valentin Stanič, ugledni član stolnega kapitlja v Gorici, je že leta 1846 ustanovil društvo proti mučenju živali, prvo v Avstro-Ogrski, in spisal vrsto vzgojnih del, s katerimi je, posebno pri mladih, poskušal prebuditi sočutje do živali. Dobrotnike je pozival tudi k zbiranju denarja za postavitev posebne šole za gluhonemo mladino, saj je bil prepričan, da je duhovščina dolžna skrbeti zanjo.

Na njegovo pobudo so na današnji dan leta 1840 v Gorici  odprli zavod za gluhonemo mladino, prvega te vrste na Slovenskem, in  vodil ga je vse do svoje smrti. Večino časa je preživel med temi otroki, jim pripravljal posebne programe izobraževanja in jih na izviren način seznanjal z vsakdanjim življenjem. Valentin Stanič je z oporoko tudi svoje imetje namenil za podporo šolarjem in študentom.

—–

Umetnostni zgodovinar, kritik, pisatelj, prevajalec in diplomat IZIDOR CANKAR, bratranec pisatelja Ivana Cankarja, se je rodil na današnji dan leta 1886 v Šidu v Vojvodini. Kot politik si je prizadeval za tako obliko nove države, ki bi omogočala samobitnost slovenskega  naroda, zato  je  bil  leta 1920 med  organizatorji avtonomistične izjave slovenskih kulturnih delavcev. Istega leta je na ljubljanski univerzi utemeljil stolico za umetnostno zgodovino. Med drugim je reorganiziral Narodno galerijo in bil pobudnik ustanovitve Moderne galerije v Ljubljani. Izidor Cankar je pomemben predvsem kot umetnostni teoretik in zgodovinar. Ključnega pomena je njegova sistematika stila; takšne namreč tedaj Evropa še ni poznala.

—–

JOŽE  CESAR  je bil najprej pristaniški delavec, pozneje pa se je pod mentorstvom Avgusta Černigoja posvetil slikarstvu. Ko je po drugi svetovni vojni postal prvi scenograf Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, se je njegova ustvarjalnost najbolj razvila. Celih 18 let je oblikoval scenske postavitve tržaškega in drugih slovenskih ter jugoslovanskih gledališč.

Kot slikar je skupinsko in samostojno razstavljal v Benetkah, Milanu, Veroni in Trstu. Motiviko je zajemal predvsem iz tržaškega okolja, pogosto s socialno noto. Slogovno je slikal v izrazno preoblikovanem realizmu, sicer pa v olju, temperi in akvarelu v širokih potezah in v ostrih nasprotjih dekorativne in ekspresivne barvitosti.  Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Trstu.

—–

Gledališka igralka  MILENA  GRM  je po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo leta 1964 postala članica prve igralske ekipe Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, sodelovala pa je tudi  v takratnih eksperimentalnih gledališčih, pozneje še v avantgardnih ter ustvarjala predstave za mlade. V Mladinskem gledališču je igrala vse do upokojitve in ustvarila veliko vidnih vlog. Sodelovala je v več slovenskih filmih, na televiziji, v naši radijski hiši pa je nastopala v radijskih igrah in literarnih večerih. Za svoje delo je leta 1981 prejela Borštnikovo nagrado, leta 1988 pa za svoj celoten igralski opus nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Milena Grm se je rodila na današnji dan leta 1942 v Bohinjski Bistrici.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

22.04.2015


Eden prvih pokalov pri nas - Laibacher Bicycle Club.

foto: Zasebna zbirka

Po prvi svetovni vojni je postalo kolesarstvo ena najbolj razširjenih športnih panog; v Sloveniji na primer je leta 1930 delovalo več kot dvajset kolesarskih klubov. Prva “dirka”, če ji lahko tako rečemo, na naših tleh je bila leta 1887: štiri kilometre dolgo progo od Šentvida do Ljubljane je zmagovalec prevozil s povprečno hitrostjo 25 kilometrov na uro.

Tri leta pozneje je 18 članov nemškega kolesarskega kluba v Ljubljani “Der Laibacher Byciklisticher Club” (to je bil prvi klub te vrste pri nas, ustanovljen na današnji dan pred 130-imi leti) pot od Ljubljane do Trsta, po makadamski cesti seveda, prekolesarilo v sedmih urah, opazen uspeh v evropskem merilu pa je nekaj pozneje dosegel Ljubvljančan Božidar Parma, ki je razdaljo med Ljubljano in Metliko prevozil v šestih urah.

——————————–

Nekateri slovenski voditelji cerkvenih skupnosti so že v prvi polovici 19. stoletja začeli uresničevati humanitarno dejavnost. Pesnik, planinec, pedagog in humanist Valentin Stanič, ugledni član stolnega kapitlja v Gorici, je že leta 1846 ustanovil društvo proti mučenju živali, prvo v Avstro-Ogrski, in spisal vrsto vzgojnih del, s katerimi je, posebno pri mladih, poskušal prebuditi sočutje do živali. Dobrotnike je pozival tudi k zbiranju denarja za postavitev posebne šole za gluhonemo mladino, saj je bil prepričan, da je duhovščina dolžna skrbeti zanjo.

Na njegovo pobudo so na današnji dan leta 1840 v Gorici  odprli zavod za gluhonemo mladino, prvega te vrste na Slovenskem, in  vodil ga je vse do svoje smrti. Večino časa je preživel med temi otroki, jim pripravljal posebne programe izobraževanja in jih na izviren način seznanjal z vsakdanjim življenjem. Valentin Stanič je z oporoko tudi svoje imetje namenil za podporo šolarjem in študentom.

—–

Umetnostni zgodovinar, kritik, pisatelj, prevajalec in diplomat IZIDOR CANKAR, bratranec pisatelja Ivana Cankarja, se je rodil na današnji dan leta 1886 v Šidu v Vojvodini. Kot politik si je prizadeval za tako obliko nove države, ki bi omogočala samobitnost slovenskega  naroda, zato  je  bil  leta 1920 med  organizatorji avtonomistične izjave slovenskih kulturnih delavcev. Istega leta je na ljubljanski univerzi utemeljil stolico za umetnostno zgodovino. Med drugim je reorganiziral Narodno galerijo in bil pobudnik ustanovitve Moderne galerije v Ljubljani. Izidor Cankar je pomemben predvsem kot umetnostni teoretik in zgodovinar. Ključnega pomena je njegova sistematika stila; takšne namreč tedaj Evropa še ni poznala.

—–

JOŽE  CESAR  je bil najprej pristaniški delavec, pozneje pa se je pod mentorstvom Avgusta Černigoja posvetil slikarstvu. Ko je po drugi svetovni vojni postal prvi scenograf Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, se je njegova ustvarjalnost najbolj razvila. Celih 18 let je oblikoval scenske postavitve tržaškega in drugih slovenskih ter jugoslovanskih gledališč.

Kot slikar je skupinsko in samostojno razstavljal v Benetkah, Milanu, Veroni in Trstu. Motiviko je zajemal predvsem iz tržaškega okolja, pogosto s socialno noto. Slogovno je slikal v izrazno preoblikovanem realizmu, sicer pa v olju, temperi in akvarelu v širokih potezah in v ostrih nasprotjih dekorativne in ekspresivne barvitosti.  Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Trstu.

—–

Gledališka igralka  MILENA  GRM  je po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo leta 1964 postala članica prve igralske ekipe Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, sodelovala pa je tudi  v takratnih eksperimentalnih gledališčih, pozneje še v avantgardnih ter ustvarjala predstave za mlade. V Mladinskem gledališču je igrala vse do upokojitve in ustvarila veliko vidnih vlog. Sodelovala je v več slovenskih filmih, na televiziji, v naši radijski hiši pa je nastopala v radijskih igrah in literarnih večerih. Za svoje delo je leta 1981 prejela Borštnikovo nagrado, leta 1988 pa za svoj celoten igralski opus nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Milena Grm se je rodila na današnji dan leta 1942 v Bohinjski Bistrici.


07.10.2023

12. oktober - državniški dogodek na mostu čez Muro (1969)

Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

11. oktober - »Veličanstvo, prepozno je …« (1918)

Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in pozabljene obljube

Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«


07.10.2023

9. oktober - arhitekt Boris Kobe (1905) in spominska znamenja

Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

8. oktober - tolarji zamenjajo dinarje (1991)

Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

7. oktober - "polenecia" in biolog Anton Polenec (1910)

Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

6. oktober - v Ljubljani 20 cm snega (1926)

Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

5. oktober - Božo Podkrajšek (1909) satirik, ki je dražil oblastnike

Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

4. oktober - Stanislav Rapotec (1911) umetnik, odlikovan z redom Avstralije

Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

3. oktober - bombardiranje Novega mesta in Črnomlja (1943)

V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

2. oktober - Metod Milač (1924) »Kdo solze naše posuši«

Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

1. oktober - Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda (1943)

Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

30. september - dr. Zoran Janžekovič (1918) in uspehi pri zdravljenju opeklin

Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

29. september -dr. Franjo Rosina (1863) odvetnik in bančnik s poslanstvom

Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

28. september - Viktor Gostiša (1884) predsednik jugoslovanskih rudarskih inženirjev

Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

27. september - Edvard Kocbek (1904) v nemilosti pri tovarišiji

Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

26. september - predstavnik našega modernističnega kiparstva (1897)

Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«


23.09.2023

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!'

Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini


19.09.2023

24. september - Jože Drobnič (1943) prvi trener naše ženske alpske reprezentance

Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

23. september - Zlata Vokač (1926) in njeni Marpurgi

Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 21 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov