Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Specialist za kirurgijo in športni zdravnik ALOJZIJ ŠEF je leta 1939 diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu. Že pred drugo svetovno vojno se je posvetil športni medicini, preventivni gimnastiki in športni travmatologiji ter vodil zdravstveno službo za športnike. Po vojni je bil profesor na Zavodu za fizkulturo in Višji šoli za telesno kulturo, leta 1961 pa je postal izredni profesor na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Športni zdravnik Alojzij Šef se je rodil na današnji dan leta 1912 v Celovcu.
—–
Pripovednik, dramatik, esejist in politik RUDI ŠELIGO je leta 1960 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in psihologije, pozneje pa še magistriral iz estetike. Prva pripovedna besedila je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja objavil v Tribuni in Naših razgledih, nato pa je pisal v Revijo 57, Perspektive, Probleme in Novo revijo. Uveljavil se je kot najizrazitejši slovenski modernistični pisatelj; z novelami in daljšimi pripovedmi, zlasti pa s kratkim romanom “Triptih Agate Schwarzkobler”, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. V dramatiki je sprva upošteval reistična oblikovalna načela, pozneje pa je v dramski zgodbi kritično razčlenjevanje sodobnega družbenega sveta združeval z arhaično mitsko simboliko, s katero je skušal obujati tudi prvobitno katarzično vlogo gledališča.
Med priznanji za njegovo literarno delo je tudi Prešernova nagrada, leta 2001 pa je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev v letih od 1987 do 1991 je Šeligo pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Slovenske demokratične zveze, poslanec, minister za kulturo, predsednik Borštnikovega srečanja in predsednik Sveta Radiotelevizije Slovenija. Rudi Šeligo se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti na Sušaku pri Reki na Hrvaškem.
—–
Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči ali na kratko Varšavski pakt, so na današnji dan pred 60-imi leti v poljskem glavnem mestu sklenile Albanija, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Nemška demokratična republika, Poljska, Romunija in Sovjetska zveza. Varšavski pakt, vzhodnoevropski odgovor na Severnoatlantski pakt – NATO, je bil formalno regionalna skupnost enakovrednih partneric za kolektivno samoobrambo, vendar je bil dejansko instrument sovjetske politike moči in podrejen strateškim interesom Moskve. Določila pakta so v državah članicah predvidevala navzočnost sovjetskih čet, to pa je pri prebivalstvu kmalu zbudilo odpor.
Prvi sta se leta 1956 hoteli odcepiti Madžarska in Poljska, vendar ju je Sovjetska zveza ustrahovala s tanki. Podobno se je dvanajst let pozneje zgodilo na Češkoslovaškem, kjer so sile Sovjetske zveze in štirih držav članic zatrle tako imenovano “praško pomlad”. Ko so v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja v državah Vzhodne Evrope nastale demokratične spremembe, je Varšavski pakt začel odmirati in na zadnjem srečanju v Pragi leta 1991 so ga voditelji držav članic razglasili za “neobstoječega”.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Specialist za kirurgijo in športni zdravnik ALOJZIJ ŠEF je leta 1939 diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu. Že pred drugo svetovno vojno se je posvetil športni medicini, preventivni gimnastiki in športni travmatologiji ter vodil zdravstveno službo za športnike. Po vojni je bil profesor na Zavodu za fizkulturo in Višji šoli za telesno kulturo, leta 1961 pa je postal izredni profesor na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Športni zdravnik Alojzij Šef se je rodil na današnji dan leta 1912 v Celovcu.
—–
Pripovednik, dramatik, esejist in politik RUDI ŠELIGO je leta 1960 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in psihologije, pozneje pa še magistriral iz estetike. Prva pripovedna besedila je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja objavil v Tribuni in Naših razgledih, nato pa je pisal v Revijo 57, Perspektive, Probleme in Novo revijo. Uveljavil se je kot najizrazitejši slovenski modernistični pisatelj; z novelami in daljšimi pripovedmi, zlasti pa s kratkim romanom “Triptih Agate Schwarzkobler”, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. V dramatiki je sprva upošteval reistična oblikovalna načela, pozneje pa je v dramski zgodbi kritično razčlenjevanje sodobnega družbenega sveta združeval z arhaično mitsko simboliko, s katero je skušal obujati tudi prvobitno katarzično vlogo gledališča.
Med priznanji za njegovo literarno delo je tudi Prešernova nagrada, leta 2001 pa je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev v letih od 1987 do 1991 je Šeligo pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Slovenske demokratične zveze, poslanec, minister za kulturo, predsednik Borštnikovega srečanja in predsednik Sveta Radiotelevizije Slovenija. Rudi Šeligo se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti na Sušaku pri Reki na Hrvaškem.
—–
Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči ali na kratko Varšavski pakt, so na današnji dan pred 60-imi leti v poljskem glavnem mestu sklenile Albanija, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Nemška demokratična republika, Poljska, Romunija in Sovjetska zveza. Varšavski pakt, vzhodnoevropski odgovor na Severnoatlantski pakt – NATO, je bil formalno regionalna skupnost enakovrednih partneric za kolektivno samoobrambo, vendar je bil dejansko instrument sovjetske politike moči in podrejen strateškim interesom Moskve. Določila pakta so v državah članicah predvidevala navzočnost sovjetskih čet, to pa je pri prebivalstvu kmalu zbudilo odpor.
Prvi sta se leta 1956 hoteli odcepiti Madžarska in Poljska, vendar ju je Sovjetska zveza ustrahovala s tanki. Podobno se je dvanajst let pozneje zgodilo na Češkoslovaškem, kjer so sile Sovjetske zveze in štirih držav članic zatrle tako imenovano “praško pomlad”. Ko so v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja v državah Vzhodne Evrope nastale demokratične spremembe, je Varšavski pakt začel odmirati in na zadnjem srečanju v Pragi leta 1991 so ga voditelji držav članic razglasili za “neobstoječega”.
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov