Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Freskant BOLFGANGUS se je rodil neznano kdaj in neznano kje, z letnico 1453 pa je podpisal freske severne ladje v podružnični cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki ter deset let pozneje v župni cerkvi na Mirni. Mojster Bolfgangus pomeni v slovenskem poznogotskem cerkvenem slikarstvu enega kakovostnih vrhov. V svojem delu je združil idealizem, podedovan od internacionalnega gotskega sloga, ki se kaže v milini obrazov in gibov, s sočasnim realizmom, ki je prihajal k nam iz severnih dežel. Ikonografsko zanimiva v cerkvi v Crngrobu je Bolfgangusova freska Kristusovo rojstvo z realistično naslikanim svetim Jožefom s prekipevajočim močnikom; to je najjužnejši primer tega redkega motiva v Evropi.
—–
Arheolog in antropolog JOSEF SZOMBATHY je leta 1882 postal prvi vodja antropološko-zgodovinske zbirke v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. Obiskal je številna arheološka najdišča na Slovenskem ter postal njihov najboljši poznavalec in raziskovalec. O tem je pisal dnevnik, ki je dragocen vir podatkov o arheološki dejavnosti pred prvo svetovno vojno. Na naših tleh je med drugim izkopaval na Mostu na Soči, v okolici Bače in v Mušji jami blizu Divače. Večina tega gradiva je v Naravoslovnem muzeju na Dunaju in je bistvena za spoznavanje prazgodovinske arheologije v srednji Evropi. Arheolog in antropolog Josef Szombathy se je rodil na današnji dan leta 1853 na Dunaju.
—–
Operna pevka in igralka IRMA POLLAK je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega Deželnega gledališča, nato pa je nastopala v Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka. Leta 1917 je odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu »Brcko«, se je rodila na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani.
—–
FRAN TRATNIK je v začetku 20. stoletja študiral slikarstvo v Pragi, na Dunaju in v Münchnu. Sprva je delal kot svobodni umetnik – slikar, risar in ilustrator – pozneje pa je bil umetnostni svetovalec in restavrator. Njegovo likovno delo izhaja iz secesijske umetnosti, z motivi človeškega trpljenja, socialne krivičnosti, norosti, slepote in pokopališč pa prehaja v ekspresionističen izraz. Prvi pri nas je kot samostojno in samozadostno umetniško zvrst uveljavil risbo; njegova najbolj znana in verjetno najboljša ima naslov »Slepci«. Leta 1952 je za svoje umetniško delo prejel Prešernovo nagrado. Fran Tratnik se je rodil na današnji dan leta 1881 v kraju Potok ob Dreti v Savinjski dolini.
—–
Slikar, oblikovalec, likovni pedagog in teoretik ZORAN DIDEK je v začetku slikal krajine, portrete in tihožitja v slogu barvnega realizma, po drugi svetovni vojni pa se je posvetil figuraliki, antično zasnovanim krajinam in interijerjem ter abstraktnim slikarskim slogom. Ob tem se je ukvarjal tudi s knjižno ilustracijo in opremo, načrtovanjem notranje opreme in oblikovanjem unikatnih izdelkov za keramično, steklarsko in zlatarsko industrijo. Kot pedagog je posvetil veliko pozornosti razvoju otroške risbe. Raziskoval je zakonitosti likovnega ustvarjanja in svoja spoznanja strnil v bogato ilustrirani knjigi »Raziskovanje oblikotvornosti«. To delo je izšlo šele po njegovi smrti. Slikar, oblikovalec in pedagog Zoran Didek se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani.
6284 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Freskant BOLFGANGUS se je rodil neznano kdaj in neznano kje, z letnico 1453 pa je podpisal freske severne ladje v podružnični cerkvi v Crngrobu pri Škofji Loki ter deset let pozneje v župni cerkvi na Mirni. Mojster Bolfgangus pomeni v slovenskem poznogotskem cerkvenem slikarstvu enega kakovostnih vrhov. V svojem delu je združil idealizem, podedovan od internacionalnega gotskega sloga, ki se kaže v milini obrazov in gibov, s sočasnim realizmom, ki je prihajal k nam iz severnih dežel. Ikonografsko zanimiva v cerkvi v Crngrobu je Bolfgangusova freska Kristusovo rojstvo z realistično naslikanim svetim Jožefom s prekipevajočim močnikom; to je najjužnejši primer tega redkega motiva v Evropi.
—–
Arheolog in antropolog JOSEF SZOMBATHY je leta 1882 postal prvi vodja antropološko-zgodovinske zbirke v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. Obiskal je številna arheološka najdišča na Slovenskem ter postal njihov najboljši poznavalec in raziskovalec. O tem je pisal dnevnik, ki je dragocen vir podatkov o arheološki dejavnosti pred prvo svetovno vojno. Na naših tleh je med drugim izkopaval na Mostu na Soči, v okolici Bače in v Mušji jami blizu Divače. Večina tega gradiva je v Naravoslovnem muzeju na Dunaju in je bistvena za spoznavanje prazgodovinske arheologije v srednji Evropi. Arheolog in antropolog Josef Szombathy se je rodil na današnji dan leta 1853 na Dunaju.
—–
Operna pevka in igralka IRMA POLLAK je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega Deželnega gledališča, nato pa je nastopala v Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka. Leta 1917 je odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu »Brcko«, se je rodila na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani.
—–
FRAN TRATNIK je v začetku 20. stoletja študiral slikarstvo v Pragi, na Dunaju in v Münchnu. Sprva je delal kot svobodni umetnik – slikar, risar in ilustrator – pozneje pa je bil umetnostni svetovalec in restavrator. Njegovo likovno delo izhaja iz secesijske umetnosti, z motivi človeškega trpljenja, socialne krivičnosti, norosti, slepote in pokopališč pa prehaja v ekspresionističen izraz. Prvi pri nas je kot samostojno in samozadostno umetniško zvrst uveljavil risbo; njegova najbolj znana in verjetno najboljša ima naslov »Slepci«. Leta 1952 je za svoje umetniško delo prejel Prešernovo nagrado. Fran Tratnik se je rodil na današnji dan leta 1881 v kraju Potok ob Dreti v Savinjski dolini.
—–
Slikar, oblikovalec, likovni pedagog in teoretik ZORAN DIDEK je v začetku slikal krajine, portrete in tihožitja v slogu barvnega realizma, po drugi svetovni vojni pa se je posvetil figuraliki, antično zasnovanim krajinam in interijerjem ter abstraktnim slikarskim slogom. Ob tem se je ukvarjal tudi s knjižno ilustracijo in opremo, načrtovanjem notranje opreme in oblikovanjem unikatnih izdelkov za keramično, steklarsko in zlatarsko industrijo. Kot pedagog je posvetil veliko pozornosti razvoju otroške risbe. Raziskoval je zakonitosti likovnega ustvarjanja in svoja spoznanja strnil v bogato ilustrirani knjigi »Raziskovanje oblikotvornosti«. To delo je izšlo šele po njegovi smrti. Slikar, oblikovalec in pedagog Zoran Didek se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani.
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov