Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JURIJ JONKE se je rodil na današnji dan leta 1777 v Kónca vasi na Kočevskem. Že od mladosti se je ukvarjal s čebelami, ko pa je bil kot župnik v Črmošnjicah leta 1834 upokojen, se jim je popolnoma posvetil. Kot član Kranjske kmetijske družbe je s konkretnimi predlogi pospeševal domače čebelarstvo. Že leta 1836 je napisal knjižico “Krajnski čbelarčik – kratko podučenje čbele rediti in s njimi prav ravnati”. Kratko in razumljivo napisana knjižica se je hitro razširila med slovenskimi čebelarji, saj je Jurij Jonke že v predgovoru ugotovil, da obsežnih in težko razumljivih knjig kmet nima časa prebirati.
—–
IVO KERMAVNER sodi med pionirje slovenske orodne telovadbe. Večkrat je bil jugoslovanski prvak v vajah na orodju in zmagovalec vrste mednarodnih tekmovanj. Bil je glavni organizator telovadcev slovenskega Orla in vodja slovenske reprezentančne vrste, ki je štirikrat zmagala na mednarodnih tekmah katoliških telovadcev. Devet let je bil tudi urednik športnih strani časopisa “Slovenec”. Ivo Kermavner se je rodil na današnji dan leta 1897 v Ljubljani.
—–
Profesor JOŽE RIHAR je leta 1965 z disertacijo “Čebelarstvo v ljubljanskem rajonu” postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Celih 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladnem panju.
Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji (vodil je skupino za preučevanje gozdnega medenja), v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, od leta 1956 pa je bil tudi pogost predavatelj čebelarstva v naših radijskih oddajah. Leta 1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje.
Za svoj pedagoški, znanstveni in strokovni opus, ki obsega 673 objavljenih del, je prejel več kot 25 pomembnejših domačih in tujih priznanj, med njimi tudi odličje, s katerim ga je leta 1969 Svetovna čebelarska organizacija uvrstila med 35 najuglednejših čebelarskih znanstvenikov na svetu. Jože Rihar se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.
—–
Klarinetist in pedagog MIHAEL GUNZEK je leta 1951 diplomiral na glasbeni akademiji v Beogradu. Sicer je že od leta 1939 igral v beograjskih orkestrih, leta 1946 pa je postal član Simfoničnega orkestra Radia Ljubljana ter pozneje še Ansambla Slavko Osterc. Poučeval je na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solist je nastopal z orkestrom Slovenske filharmonije ter prvič izvedel in posnel večino novejših slovenskih del za klarinet in klavir. Bil je mentor pihalnih in trobilnih skupin v simfoničnih orkestrih, deloval je tudi kot dirigent ter bil dolgoletni vodja Trboveljske pihalne godbe. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Betettovo nagrado. Zaslužni profesor Mihael Gunzek se je rodil na današnji dan leta 1919 v Trbovljah.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JURIJ JONKE se je rodil na današnji dan leta 1777 v Kónca vasi na Kočevskem. Že od mladosti se je ukvarjal s čebelami, ko pa je bil kot župnik v Črmošnjicah leta 1834 upokojen, se jim je popolnoma posvetil. Kot član Kranjske kmetijske družbe je s konkretnimi predlogi pospeševal domače čebelarstvo. Že leta 1836 je napisal knjižico “Krajnski čbelarčik – kratko podučenje čbele rediti in s njimi prav ravnati”. Kratko in razumljivo napisana knjižica se je hitro razširila med slovenskimi čebelarji, saj je Jurij Jonke že v predgovoru ugotovil, da obsežnih in težko razumljivih knjig kmet nima časa prebirati.
—–
IVO KERMAVNER sodi med pionirje slovenske orodne telovadbe. Večkrat je bil jugoslovanski prvak v vajah na orodju in zmagovalec vrste mednarodnih tekmovanj. Bil je glavni organizator telovadcev slovenskega Orla in vodja slovenske reprezentančne vrste, ki je štirikrat zmagala na mednarodnih tekmah katoliških telovadcev. Devet let je bil tudi urednik športnih strani časopisa “Slovenec”. Ivo Kermavner se je rodil na današnji dan leta 1897 v Ljubljani.
—–
Profesor JOŽE RIHAR je leta 1965 z disertacijo “Čebelarstvo v ljubljanskem rajonu” postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Celih 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladnem panju.
Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji (vodil je skupino za preučevanje gozdnega medenja), v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, od leta 1956 pa je bil tudi pogost predavatelj čebelarstva v naših radijskih oddajah. Leta 1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje.
Za svoj pedagoški, znanstveni in strokovni opus, ki obsega 673 objavljenih del, je prejel več kot 25 pomembnejših domačih in tujih priznanj, med njimi tudi odličje, s katerim ga je leta 1969 Svetovna čebelarska organizacija uvrstila med 35 najuglednejših čebelarskih znanstvenikov na svetu. Jože Rihar se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.
—–
Klarinetist in pedagog MIHAEL GUNZEK je leta 1951 diplomiral na glasbeni akademiji v Beogradu. Sicer je že od leta 1939 igral v beograjskih orkestrih, leta 1946 pa je postal član Simfoničnega orkestra Radia Ljubljana ter pozneje še Ansambla Slavko Osterc. Poučeval je na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solist je nastopal z orkestrom Slovenske filharmonije ter prvič izvedel in posnel večino novejših slovenskih del za klarinet in klavir. Bil je mentor pihalnih in trobilnih skupin v simfoničnih orkestrih, deloval je tudi kot dirigent ter bil dolgoletni vodja Trboveljske pihalne godbe. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Betettovo nagrado. Zaslužni profesor Mihael Gunzek se je rodil na današnji dan leta 1919 v Trbovljah.
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov