Na današnji dan leta 1738 se je v Kleinbarsdorfu v Nemčiji rodil slikar ANDREJ  HERRLEIN. V Ljubljano se je priselil najpozneje leta 1778, ko je na normalki dobil mesto učitelja risanja. Njegovo slikarstvo je raznovrstno po vsebini in tehnikah. Najštevilnejše so religiozne oljne slike. Bil je tudi priljubljen portretist: za licejsko knjižnico je portretiral šest ustanoviteljev, pa tudi 39 članov Društva ljubljanskih ostrostrelcev, katerega član je bil. Po kakovosti Andrej Herrlein ni dosegel prejšnjih slovenskih baročnih slikarjev, vendar pa je zapolnil praznino v slovenskem slikarstvu na prehodu iz 18. v 19. stoletje.

—-

Za čebelarja  MIHAELA  AMBROŽIČA  velja, da je »ustvaril svetovno trgovino s kranjsko čebelo«. Kranjsko sivko je prodajal ne le v Evropi, temveč tudi v Ameriko, Avstralijo in Vladivostok. Kot čebelar in trgovec se je udeleževal vseh svetovnih razstav, na 85-ih je prejel kar 147 odlikovanj. Med najpomembnejšimi je tisto s svetovne razstave leta 1873. Na Dunaj je poslal nekaj kranjskih panjev in dva svoja izuma: slušni aparat, s katerim je lahko ugotovil, kateri roj bo rojil, ter iz blaga narejen lovilec rojev. Mihael Ambrožič se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Mojstrani.

—–

Na današnji dan leta 1868 je bil v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležili so se ga številni prebivalci Savinjske doline in sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole, ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.

——

Tirnice za ljubljanski tramvaj so začeli polagati aprila leta 1901. Dela so stekla zelo hitro, saj je pri graditvi sodelovalo kar 3.000 delavcev pod vodstvom  izključno tujih strokovnjakov. Vendar pa so se zaradi slabega vremena dela zavlekla in tako je ljubljanski tramvaj prvič zapeljal po mestu na današnji dan pred 115-imi leti. Posebne slovesnosti ni bilo,  časopisje pa je zapisalo, da je bilo prvi dan prodanih kar 6.400 voznih listkov.

Vožnja s tramvajem je bila v začetku seveda prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se prvi teden vozili z njim bolj zaradi zabave kot iz potrebe. Dobil je kar nekaj ljubkovalnih imen: trambulaj, drvarnica in celo pocestnica. Tramvaj je po Ljubljani vozil kar 57 let, vse do 20. decembra leta 1958.

Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik  LOJZE  VODOVNIK  je leta 1963 doktoriral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval na Švedskem in v Združenih državah Amerike. V Ljubljani je ustanovil laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko ter postal pionir na področju rehabilitacije invalidov s pomočjo funkcionalne električne stimulacije, ki je danes prerasla v raziskovalno področje in sodobno rehabilitacijsko metodo.

Kot utemeljitelj in vzgojitelj na tem področju je pomagal pri nastanku več raziskovalnih skupin doma in v tujini; med drugim se je v Clevelandu z njegovo pomočjo razvilo eno najmočnejših središč za raziskave in proizvodnjo sistemov funkcionalne električne stimulacije. Predaval je v več evropskih državah, Združenih državah Amerike, na Japonskem in v Avstraliji, bil redni član več znanstvenih akademij v Evropi in Ameriki, za svoje znanstveno delo pa je dobil tudi ugledna priznanja. Akademik Lojze Vodovnik se je rodil na današnji dan leta 1933 v Mariboru.