Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik CARL JOHAN GUSTAF SNOILSKY je bil zadnji potomec švedske plemiške rodbine Snoilsky. Predniki le-te so bili slovenskega rodu. V njegovih zgodnjih delih prevladujejo ljubezenski motivi in pesmi o svobodi, v zadnjem življenjskem obdobju pa je pisal o dogodkih in osebnostih iz švedske zgodovine. Snoilsky je veliko pozornost posvečal slovenskemu izvoru svoje rodbine. Leta 1882 je med vračanjem iz Italije potoval skozi Slovenijo in tedaj je nastala pesem Laibach, v kateri govori o Sloveniji kot domovini svojih prednikov. Navezal je stike z Antonom Aškercem in ta je slovenske bralce opozoril na Snoilskega kot potomca slovenskih protestantskih izgnancev ter ob njegovi šestdesetletnici objavil pesem njemu na čast. Carl Johan Gustaf Snoilsky se je rodil na današnji dan leta 1841 v Stockholmu.
—–
Operni in koncertni pevec, gledališki igralec in pedagog IVAN LEVAR je v svoji bogati karieri odigral približno 130 opernih in 160 dramskih vlog, večidel osrednjih. Rodil se je na današnji dan leta 1888 na Rakeku. Študiral je na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju ter nato pel v Moravski Ostravi, Aachnu, Zagrebu in Ljubljani. Na tujih in domačih odrih je pel prve baritonske vloge, posebno uspešne pa so bile vloge iz slovenskega opernega repertoarja.
Kot dramski igralec se je Ivan Levar sprva uveljavil kot interpret klasičnih vlog. V obdobju med vojnama in prva leta po drugi – v tej je bil zaprt v Ljubljani in interniran v nemških taboriščih – je bil najpomembnejši član ljubljanske Drame in igral večino vodilnih vlog. Zaradi bolezni se je namreč moral odreči pevski karieri. Postal je tudi prvi redni profesor na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in vzgojil prvi povojni rod naših dramskih igralcev. Operni pevec, gledališki igralec in pedagog Ivan Levar je bil izjemna osebnost v razvoju slovenske gledališke umetnosti.
—–
Numizmatik EGON BAUMGARTNER se je rodil na današnji dan leta 1894 v Bludenzu v Avstriji. Kot nekdanji oficir je po prvi svetovni vojni živel v Mariboru. Na podlagi bogatega zbranega gradiva in primerjalnih študij je s podrobnimi stilnimi analizami dopolnjeval tedanja dognanja z numizmatičnega področja. Kot nadarjen risar je sam ilustriral svoje razprave o srednjeveških novcih, predvsem o breških kovancih. Egon Baumgartner je bil najpomembnejši raziskovalec srednjeveške numizmatike na Slovenskem.
—–
Gledališka igralka NADA GABRIJELČIČ je bila izjemno temperamentna igralka z izrazitim smislom za humor in grotesko. Po koncu šolanja na dramski šoli državnega konservatorija v Ljubljani je bila od leta 1922 do 45 članica igralskega ansambla ljubljanske Drame, od leta 1946 do upokojitve leta 1959 pa slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Gorici.
—–
Potem ko so 3. septembra leta 1943 v Siracusi na Siciliji predstavniki italijanske vojske podpisali premirje z zavezniško vojsko, je italijanska vlada na današnji dan leta 1943 razglasila brezpogojno kapitulacijo svojih oboroženih sil. S kapitulacijo Italije je bila tako pred 73-imi leti iz boja izločena glavna evropska zaveznica nacistične Nemčije, zato je bil ta dogodek pomembna prelomnica v drugi svetovni vojni.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pesnik CARL JOHAN GUSTAF SNOILSKY je bil zadnji potomec švedske plemiške rodbine Snoilsky. Predniki le-te so bili slovenskega rodu. V njegovih zgodnjih delih prevladujejo ljubezenski motivi in pesmi o svobodi, v zadnjem življenjskem obdobju pa je pisal o dogodkih in osebnostih iz švedske zgodovine. Snoilsky je veliko pozornost posvečal slovenskemu izvoru svoje rodbine. Leta 1882 je med vračanjem iz Italije potoval skozi Slovenijo in tedaj je nastala pesem Laibach, v kateri govori o Sloveniji kot domovini svojih prednikov. Navezal je stike z Antonom Aškercem in ta je slovenske bralce opozoril na Snoilskega kot potomca slovenskih protestantskih izgnancev ter ob njegovi šestdesetletnici objavil pesem njemu na čast. Carl Johan Gustaf Snoilsky se je rodil na današnji dan leta 1841 v Stockholmu.
—–
Operni in koncertni pevec, gledališki igralec in pedagog IVAN LEVAR je v svoji bogati karieri odigral približno 130 opernih in 160 dramskih vlog, večidel osrednjih. Rodil se je na današnji dan leta 1888 na Rakeku. Študiral je na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju ter nato pel v Moravski Ostravi, Aachnu, Zagrebu in Ljubljani. Na tujih in domačih odrih je pel prve baritonske vloge, posebno uspešne pa so bile vloge iz slovenskega opernega repertoarja.
Kot dramski igralec se je Ivan Levar sprva uveljavil kot interpret klasičnih vlog. V obdobju med vojnama in prva leta po drugi – v tej je bil zaprt v Ljubljani in interniran v nemških taboriščih – je bil najpomembnejši član ljubljanske Drame in igral večino vodilnih vlog. Zaradi bolezni se je namreč moral odreči pevski karieri. Postal je tudi prvi redni profesor na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in vzgojil prvi povojni rod naših dramskih igralcev. Operni pevec, gledališki igralec in pedagog Ivan Levar je bil izjemna osebnost v razvoju slovenske gledališke umetnosti.
—–
Numizmatik EGON BAUMGARTNER se je rodil na današnji dan leta 1894 v Bludenzu v Avstriji. Kot nekdanji oficir je po prvi svetovni vojni živel v Mariboru. Na podlagi bogatega zbranega gradiva in primerjalnih študij je s podrobnimi stilnimi analizami dopolnjeval tedanja dognanja z numizmatičnega področja. Kot nadarjen risar je sam ilustriral svoje razprave o srednjeveških novcih, predvsem o breških kovancih. Egon Baumgartner je bil najpomembnejši raziskovalec srednjeveške numizmatike na Slovenskem.
—–
Gledališka igralka NADA GABRIJELČIČ je bila izjemno temperamentna igralka z izrazitim smislom za humor in grotesko. Po koncu šolanja na dramski šoli državnega konservatorija v Ljubljani je bila od leta 1922 do 45 članica igralskega ansambla ljubljanske Drame, od leta 1946 do upokojitve leta 1959 pa slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Gorici.
—–
Potem ko so 3. septembra leta 1943 v Siracusi na Siciliji predstavniki italijanske vojske podpisali premirje z zavezniško vojsko, je italijanska vlada na današnji dan leta 1943 razglasila brezpogojno kapitulacijo svojih oboroženih sil. S kapitulacijo Italije je bila tako pred 73-imi leti iz boja izločena glavna evropska zaveznica nacistične Nemčije, zato je bil ta dogodek pomembna prelomnica v drugi svetovni vojni.
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov