Na današnji dan leta 1840 so v Ljubljani splavili prvo rečno ladjo, imenovano po avstrijskem nadvojvodi Janezu, namenjeno plovbi po Ljubljanici med Ljubljano in Vrhniko. S 14-konjskim motorjem je to pot prevozila v slabih dveh urah in pol, za isto razdaljo pa so čolnarji potrebovali kar osem do deset ur. To je bilo devet let pred prihodom Južne železnice in plovba po Ljubljanici je bila takrat zelo aktualna. Toda po potešitvi prve radovednosti so se tudi tisti, ki naj bi ladjo uporabljali, ustrašili novotarije, bilo pa je tudi nekaj nesreč. Zaradi izgub sta jo lastnika po desetih letih prodala ladjarjem na Vrbskem jezeru; tam je vozila še vrsto let. Prva rečna ladja na slovenskih vodah je bila dolga 28 metrov, široka štiri, plula pa je s hitrostjo osem kilometrov na uro.
—–
Ljubljanski botanični vrt je pod vodstvom ALFONZA PAULINA dosegel evropsko raven. Ko ga je leta 1931 prenehal upravljati, je bilo v njem že več kot sedem tisoč različnih rastlin, med njimi domala vse, ki rastejo pri nas. Hkrati s sistematskim zbiranjem in gojenjem rastlin, je več kot štiri desetletja nastajal tudi Paulinov herbarij, najpopolnejše tovrstno delo iz naših krajev, znano kot “Flora exiccata carniolica”; vsebuje podatke o dva tisoč rastlinah.
Sam in ob pomoči sodelavcev je nabiral rastline najprej po Kranjskem in nato po vsej Sloveniji. Našel je več kot dvesto dotlej na Slovenskem še neugotovljenih vrst, precej pa jih ni bilo znanih tudi nikjer drugod in tako nosijo sedaj njegovo ime. To glavno Paulinovo delo je še dandanes temeljno za sleherno študijo o rastlinstvu na slovenskem ozemlju, po zaslugi njegovih šestdesetletnih znanstvenih prizadevanj pa je slovensko ozemlje prenehalo biti slabše znani predel na evropskem botaničnem zemljevidu. Alfonz Paulin se je rodil na današnji dan leta 1853 na graščini Turn pri Krškem.
—–
Dela pisatelja in psihologa MARTINA KOJCA so skoraj bolj znana v tujini kot pri nas. Njegovih sedem knjig je doseglo približno 50 ponatisov. Prevedene so v nemščino, nizozemščino, španščino, srbščino, v esperanto in celo v japonščino. Martin Kojc se je posvetil preučevanju psihologije in parapsihologije. V letih od 1930 do 33 je imel v Berlinu praktično življenjsko posvetovalnico in s psihoterapevtskim zdravljenjem dosegel pomembne uspehe. 1935. leta je napisal svojo najbolj znano knjigo »Učbenik življenja«. Po prihodu Hitlerja na oblast se je iz Nemčije vrnil v domovino in v Ljubljani odprl podobno posvetovalnico za življenjski pouk, po vojni pa se je posvetil predvsem pisanju knjig in člankov. Martin Kojc se je rodil na današnji dan leta 1901 v Središču ob Dravi.
—–
Aprila leta 1944 so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini ustanovili Invalidski pevski zbor. Pevci – partizani rekonvalescenti – so z nastopi na mitingih in tudi na bojiščih z borbenimi pesmimi spodbujali soborce. Takšnemu poslanstvu se je pridružilo še nekaj zborov in tako je na današnji dan leta 1944 začel nastopati tudi Partizanski pevski zbor Srečka Kosovela, ustanovljen v Gravíni pri Bariju. Na številnih nastopih in turnejah je dosegal lepe uspehe, gojil pa je predvsem partizansko pesem, ki je bila na umetniškem področju eden največjih dosežkov narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem.