Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1840 so v Ljubljani splavili prvo rečno ladjo, imenovano po avstrijskem nadvojvodi Janezu, namenjeno plovbi po Ljubljanici med Ljubljano in Vrhniko. S 14-konjskim motorjem je to pot prevozila v slabih dveh urah in pol, za isto razdaljo pa so čolnarji potrebovali kar osem do deset ur. To je bilo devet let pred prihodom Južne železnice in plovba po Ljubljanici je bila takrat zelo aktualna. Toda po potešitvi prve radovednosti so se tudi tisti, ki naj bi ladjo uporabljali, ustrašili novotarije, bilo pa je tudi nekaj nesreč. Zaradi izgub sta jo lastnika po desetih letih prodala ladjarjem na Vrbskem jezeru; tam je vozila še vrsto let. Prva rečna ladja na slovenskih vodah je bila dolga 28 metrov, široka štiri, plula pa je s hitrostjo osem kilometrov na uro.
—–
Ljubljanski botanični vrt je pod vodstvom ALFONZA PAULINA dosegel evropsko raven. Ko ga je leta 1931 prenehal upravljati, je bilo v njem že več kot sedem tisoč različnih rastlin, med njimi domala vse, ki rastejo pri nas. Hkrati s sistematskim zbiranjem in gojenjem rastlin, je več kot štiri desetletja nastajal tudi Paulinov herbarij, najpopolnejše tovrstno delo iz naših krajev, znano kot “Flora exiccata carniolica”; vsebuje podatke o dva tisoč rastlinah.
Sam in ob pomoči sodelavcev je nabiral rastline najprej po Kranjskem in nato po vsej Sloveniji. Našel je več kot dvesto dotlej na Slovenskem še neugotovljenih vrst, precej pa jih ni bilo znanih tudi nikjer drugod in tako nosijo sedaj njegovo ime. To glavno Paulinovo delo je še dandanes temeljno za sleherno študijo o rastlinstvu na slovenskem ozemlju, po zaslugi njegovih šestdesetletnih znanstvenih prizadevanj pa je slovensko ozemlje prenehalo biti slabše znani predel na evropskem botaničnem zemljevidu. Alfonz Paulin se je rodil na današnji dan leta 1853 na graščini Turn pri Krškem.
—–
Dela pisatelja in psihologa MARTINA KOJCA so skoraj bolj znana v tujini kot pri nas. Njegovih sedem knjig je doseglo približno 50 ponatisov. Prevedene so v nemščino, nizozemščino, španščino, srbščino, v esperanto in celo v japonščino. Martin Kojc se je posvetil preučevanju psihologije in parapsihologije. V letih od 1930 do 33 je imel v Berlinu praktično življenjsko posvetovalnico in s psihoterapevtskim zdravljenjem dosegel pomembne uspehe. 1935. leta je napisal svojo najbolj znano knjigo »Učbenik življenja«. Po prihodu Hitlerja na oblast se je iz Nemčije vrnil v domovino in v Ljubljani odprl podobno posvetovalnico za življenjski pouk, po vojni pa se je posvetil predvsem pisanju knjig in člankov. Martin Kojc se je rodil na današnji dan leta 1901 v Središču ob Dravi.
—–
Aprila leta 1944 so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini ustanovili Invalidski pevski zbor. Pevci – partizani rekonvalescenti – so z nastopi na mitingih in tudi na bojiščih z borbenimi pesmimi spodbujali soborce. Takšnemu poslanstvu se je pridružilo še nekaj zborov in tako je na današnji dan leta 1944 začel nastopati tudi Partizanski pevski zbor Srečka Kosovela, ustanovljen v Gravíni pri Bariju. Na številnih nastopih in turnejah je dosegal lepe uspehe, gojil pa je predvsem partizansko pesem, ki je bila na umetniškem področju eden največjih dosežkov narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1840 so v Ljubljani splavili prvo rečno ladjo, imenovano po avstrijskem nadvojvodi Janezu, namenjeno plovbi po Ljubljanici med Ljubljano in Vrhniko. S 14-konjskim motorjem je to pot prevozila v slabih dveh urah in pol, za isto razdaljo pa so čolnarji potrebovali kar osem do deset ur. To je bilo devet let pred prihodom Južne železnice in plovba po Ljubljanici je bila takrat zelo aktualna. Toda po potešitvi prve radovednosti so se tudi tisti, ki naj bi ladjo uporabljali, ustrašili novotarije, bilo pa je tudi nekaj nesreč. Zaradi izgub sta jo lastnika po desetih letih prodala ladjarjem na Vrbskem jezeru; tam je vozila še vrsto let. Prva rečna ladja na slovenskih vodah je bila dolga 28 metrov, široka štiri, plula pa je s hitrostjo osem kilometrov na uro.
—–
Ljubljanski botanični vrt je pod vodstvom ALFONZA PAULINA dosegel evropsko raven. Ko ga je leta 1931 prenehal upravljati, je bilo v njem že več kot sedem tisoč različnih rastlin, med njimi domala vse, ki rastejo pri nas. Hkrati s sistematskim zbiranjem in gojenjem rastlin, je več kot štiri desetletja nastajal tudi Paulinov herbarij, najpopolnejše tovrstno delo iz naših krajev, znano kot “Flora exiccata carniolica”; vsebuje podatke o dva tisoč rastlinah.
Sam in ob pomoči sodelavcev je nabiral rastline najprej po Kranjskem in nato po vsej Sloveniji. Našel je več kot dvesto dotlej na Slovenskem še neugotovljenih vrst, precej pa jih ni bilo znanih tudi nikjer drugod in tako nosijo sedaj njegovo ime. To glavno Paulinovo delo je še dandanes temeljno za sleherno študijo o rastlinstvu na slovenskem ozemlju, po zaslugi njegovih šestdesetletnih znanstvenih prizadevanj pa je slovensko ozemlje prenehalo biti slabše znani predel na evropskem botaničnem zemljevidu. Alfonz Paulin se je rodil na današnji dan leta 1853 na graščini Turn pri Krškem.
—–
Dela pisatelja in psihologa MARTINA KOJCA so skoraj bolj znana v tujini kot pri nas. Njegovih sedem knjig je doseglo približno 50 ponatisov. Prevedene so v nemščino, nizozemščino, španščino, srbščino, v esperanto in celo v japonščino. Martin Kojc se je posvetil preučevanju psihologije in parapsihologije. V letih od 1930 do 33 je imel v Berlinu praktično življenjsko posvetovalnico in s psihoterapevtskim zdravljenjem dosegel pomembne uspehe. 1935. leta je napisal svojo najbolj znano knjigo »Učbenik življenja«. Po prihodu Hitlerja na oblast se je iz Nemčije vrnil v domovino in v Ljubljani odprl podobno posvetovalnico za življenjski pouk, po vojni pa se je posvetil predvsem pisanju knjig in člankov. Martin Kojc se je rodil na današnji dan leta 1901 v Središču ob Dravi.
—–
Aprila leta 1944 so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini ustanovili Invalidski pevski zbor. Pevci – partizani rekonvalescenti – so z nastopi na mitingih in tudi na bojiščih z borbenimi pesmimi spodbujali soborce. Takšnemu poslanstvu se je pridružilo še nekaj zborov in tako je na današnji dan leta 1944 začel nastopati tudi Partizanski pevski zbor Srečka Kosovela, ustanovljen v Gravíni pri Bariju. Na številnih nastopih in turnejah je dosegal lepe uspehe, gojil pa je predvsem partizansko pesem, ki je bila na umetniškem področju eden največjih dosežkov narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem.
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov