Redovniško skupnost lazaristov je v prvi polovici 17. stoletja ustanovil Vincencij Pavelski, ime pa ima po matični rodovni hiši Saint Lazare v Parizu. Kar zadeva naše ozemlje in avstrijsko cesarstvo sploh, so lazaristi prišli najprej v Celje. Za njihov prihod je zaslužen škof Anton Martin Slomšek, saj je z njimi dobil pridigarje, ki so ustrezali njegovim pastoralnim načrtom, hkrati pa so bili zaradi svoje usposobljenosti primerni za delo med preprostimi slovenskimi ljudmi.
Na današnji dan leta 1852 so se lazaristi uradno nastanili pri cerkvi svetega Jožefa nad Celjem. Slomšek je v dobrodošlici utemeljil njihov prihod, češ da so poleg nevere in nevednosti grozeče nevarnosti tistega časa še fini socializem, surovi komunizem in revolucija, ki gloda in razdira srečo družbe. Leta 1878 so se lazaristi naselili še v misijonski hiši na Taboru v Ljubljani ter postali pomembna sila v prenavljanju verskega življenja med Slovenci.
—–
Zgodovinar in časnikar PETER RADICS se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti v Postojni. Najprej je poučeval na ljubljanski gimnaziji, nato pa je deloval kot časnikar in urednik na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani. Napisal je številne knjige z zgodovinsko tematiko ter raziskoval zgodovino Kranjske, reformacije, samostanskih knjižnic, pošte in lova. Leta 1877 je napisal tudi prvo zgodovino slovenske glasbe z naslovom »Frau Musica in Krain«. Za knjigo o Valvasorju je 1910. leta dobil naziv cesarski svetnik. Zgodovinar in časnikar Peter Radics je sodeloval tudi pri ustanovitvi otroške bolnišnice, Ljudske kuhinje in Salezijanskega zavoda v Ljubljani.
—–
Šolnik in kuturni delavec FRANC MOČNIK se je rodil na današnji dan leta 1907 v Idriji. Na Znanstveni fakulteti v Bologni je doktoriral iz matematike, pozneje pa je v Gorici končal še študij teologije in bil leta 1937 posvečen. Pozneje je bil med drugim stolni vikar v Gorici, na liceju in učiteljišču pa je poučeval tudi matematiko. Po drugi svetovni vojni je postal apostolski administrator jugoslovanskega dela goriške nadškofije in hkrati župnik v Solkanu.
Leta 1947 se je vrnil v Italijo in v Gorici učil na državni slovenski gimnaziji in liceju ter bil ravnatelj Alojzijevišča. Bil je osrednja osebnost slovenskega katoliškega življenja na Goriškem; med drugim je predsedoval goriški Mohorjevi družbi, ki je leta 1974 pod njegovim vodstvom začela izdajati »Primorski slovenski biografski leksikon«. Franc Močnik se je uveljavil tudi kot pisec učbenikov fizike za srednje šole, leta 1963 pa je prejel papeško odlikovanje »monsignor«.
—–
Slavo Edisonovega fonografa je v zadnjem desetletju 19. stoletja zasenčila nova iznajdba – gramofon z okroglo ploščo z utori, ki je bil veliko kakovostnejši kot Edisonov valj; zvok je bil naravnejši in močnejši. Emil Berliner, ameriški priseljenec po rodu iz Hannovra, je gramofon patentiral na današnji dan leta 1887. Kot način reprodukcije zvoka so se gramofoni in plošče obdržali do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so jih začeli nadomeščati laserski gramofoni in CD-plošče.