Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1652 se je v kraju Jama pri Kranju rodil legendarni ropar Kljukec, s pravim imenom Anže Košir. Znan je bil po svoji drznosti in je od leta 1670 vodil tatinsko in roparsko tolpo na Gorenjskem. V njej so bili cigani, propadli študentje in potepuhi, nekakšni predhodniki poznejših rokovnjačev. Po desetih letih se je ločil od tolpe in po pomilostitvi zaživel kot spodoben gostilničar in uspešen ranocelnik. Najbrž zaradi prejšnjega življenja so ga čez leta obdolžili ropa v zakristiji škofjeloške cerkve. Takrat se je umaknil v Gradec, vendar so ga prijeli in odpeljali v Ljubljano. Gorenjski tolovaj Anže Košir – Kljukec je bil nato zaprt na gradu in v Tranči, dokler se ni zaradi hudega mučenja obesil.
—–
Pravnik, skladatelj in astronom JANEZ JURIJ HOČEVAR je glasbeno izobrazbo dobil v ljubljanskem jezuitskem kolegiju in v Padovi; tam je leta 1686 tudi doktoriral iz “obojega” prava, torej svetnega in cerkvenega. V Ljubljani je kot odvetnik kranjskih deželnih stanov sodeloval v pravdah pred ograjnim sodiščem, ki je obravnavalo predvsem civilne spore plemstva; ograjno sodišče je dobilo ime po ograji, ki je ločila sodni zbor od strank in občinstva. Bil je tudi glasbeni vodja jezuitskega gledališča ter skladal cerkvena dela in glasbo za jezuitske drame. Ukvarjal se je še z zvezdoslovjem in o tem napisal nekaj knjig. Bil je član Academie philharmonicorum in Academie operosorum, kjer si je nadel akademsko ime Candídus – Čisti.
Janez Jurij Hočevar je bil v letih od 1695 do 1703 tudi deželni krvni sodnik. V čarovniških procesih pred deželnimi sodišči Poljane ob Kolpi in Mehovo-Rupreč vrh je izrekal krute sodbe, prav tako v Ribnici na Dolenjskem, kjer je dve leti vodil zadnji veliki čarovniški proces pri nas. Ta je terjal vsaj sedem žrtev. V ohranjenem zapisniku piše, “da so obtožene čarovništva po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, trupla pa naj se vržejo na grmado in popolnoma sežgo v prah in pepel”. Janez Jurij Hočevar se je rodil na današnji dan pred 360-imi leti v Novem mestu.
—–
Bibliotekar in bibliograf FRANC SIMONIČ je zgodovino in slavistiko doštudiral v Gradcu in tam leta 1876 tudi doktoriral, nato pa je tri desetletja služboval v Univerzitetni knjižnici na Dunaju. Po 25-ih letih zbiranja je pripravil enega naših temeljnih bibliografskih priročnikov “Slovenska bibliografija od leta 1550 do leta 1900”. V okoli pet tisoč abecedno razvrščenih bibliografskih enotah je popisal knjige, časopisje, muzikalije in zemljevide, ki so izšli kjekoli, vendar s slovenskim besedilom, in tujejezična dela slovenskih avtorjev. Franc Simonič se je rodil na današnji dan leta 1847 v Ivanjkovcih pri Ormožu
—–
Gledališki igralec in režiser VLADIMIR SKRBINŠEK se je rodil na današnji dan leta 1902 v Ljubljani. Tako kot mnogi gledališki umetniki takratnih časov je igralsko pot začel na amaterskem odru, leta 1923 pa se je zaposlil v Narodnem gledališču v Mariboru. Po okupaciji je odšel v ljubljansko Dramo in v njej ustvaril več vrhunskih likov v Shakespearjevih tragedijah, nato pa je do leta 1963 igral in režiral v Mestnem gledališču ljubljanskem. Svoje poklicno delo je v tem gledališču sklenil leta 1983 z režijo » Pygmaliona«. Nekaj časa je vodil tudi igralsko družino pri Radiu Ljubljana in bil prepričljiv poustvarjalec v radijskih in televizijskih igrah. Vladimir Skrbinšek je dvakrat dobil Prešernovo nagrado, leta 1971 pa Borštnikov prstan.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1652 se je v kraju Jama pri Kranju rodil legendarni ropar Kljukec, s pravim imenom Anže Košir. Znan je bil po svoji drznosti in je od leta 1670 vodil tatinsko in roparsko tolpo na Gorenjskem. V njej so bili cigani, propadli študentje in potepuhi, nekakšni predhodniki poznejših rokovnjačev. Po desetih letih se je ločil od tolpe in po pomilostitvi zaživel kot spodoben gostilničar in uspešen ranocelnik. Najbrž zaradi prejšnjega življenja so ga čez leta obdolžili ropa v zakristiji škofjeloške cerkve. Takrat se je umaknil v Gradec, vendar so ga prijeli in odpeljali v Ljubljano. Gorenjski tolovaj Anže Košir – Kljukec je bil nato zaprt na gradu in v Tranči, dokler se ni zaradi hudega mučenja obesil.
—–
Pravnik, skladatelj in astronom JANEZ JURIJ HOČEVAR je glasbeno izobrazbo dobil v ljubljanskem jezuitskem kolegiju in v Padovi; tam je leta 1686 tudi doktoriral iz “obojega” prava, torej svetnega in cerkvenega. V Ljubljani je kot odvetnik kranjskih deželnih stanov sodeloval v pravdah pred ograjnim sodiščem, ki je obravnavalo predvsem civilne spore plemstva; ograjno sodišče je dobilo ime po ograji, ki je ločila sodni zbor od strank in občinstva. Bil je tudi glasbeni vodja jezuitskega gledališča ter skladal cerkvena dela in glasbo za jezuitske drame. Ukvarjal se je še z zvezdoslovjem in o tem napisal nekaj knjig. Bil je član Academie philharmonicorum in Academie operosorum, kjer si je nadel akademsko ime Candídus – Čisti.
Janez Jurij Hočevar je bil v letih od 1695 do 1703 tudi deželni krvni sodnik. V čarovniških procesih pred deželnimi sodišči Poljane ob Kolpi in Mehovo-Rupreč vrh je izrekal krute sodbe, prav tako v Ribnici na Dolenjskem, kjer je dve leti vodil zadnji veliki čarovniški proces pri nas. Ta je terjal vsaj sedem žrtev. V ohranjenem zapisniku piše, “da so obtožene čarovništva po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, trupla pa naj se vržejo na grmado in popolnoma sežgo v prah in pepel”. Janez Jurij Hočevar se je rodil na današnji dan pred 360-imi leti v Novem mestu.
—–
Bibliotekar in bibliograf FRANC SIMONIČ je zgodovino in slavistiko doštudiral v Gradcu in tam leta 1876 tudi doktoriral, nato pa je tri desetletja služboval v Univerzitetni knjižnici na Dunaju. Po 25-ih letih zbiranja je pripravil enega naših temeljnih bibliografskih priročnikov “Slovenska bibliografija od leta 1550 do leta 1900”. V okoli pet tisoč abecedno razvrščenih bibliografskih enotah je popisal knjige, časopisje, muzikalije in zemljevide, ki so izšli kjekoli, vendar s slovenskim besedilom, in tujejezična dela slovenskih avtorjev. Franc Simonič se je rodil na današnji dan leta 1847 v Ivanjkovcih pri Ormožu
—–
Gledališki igralec in režiser VLADIMIR SKRBINŠEK se je rodil na današnji dan leta 1902 v Ljubljani. Tako kot mnogi gledališki umetniki takratnih časov je igralsko pot začel na amaterskem odru, leta 1923 pa se je zaposlil v Narodnem gledališču v Mariboru. Po okupaciji je odšel v ljubljansko Dramo in v njej ustvaril več vrhunskih likov v Shakespearjevih tragedijah, nato pa je do leta 1963 igral in režiral v Mestnem gledališču ljubljanskem. Svoje poklicno delo je v tem gledališču sklenil leta 1983 z režijo » Pygmaliona«. Nekaj časa je vodil tudi igralsko družino pri Radiu Ljubljana in bil prepričljiv poustvarjalec v radijskih in televizijskih igrah. Vladimir Skrbinšek je dvakrat dobil Prešernovo nagrado, leta 1971 pa Borštnikov prstan.
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov