Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V znameniti “Slavi vojvodine Kranjske” – izšla je leta 1689 – Valvasor piše tudi o čudni hoji po zasneženih gorah:
“Kadar zapade v visokem planinskem svetu debel sneg in pota tako zamete, da ne moreš nikamor, ker se vse udira, tedaj vzamejo ljudje majhne procke, pletene iz tankega šibja, ter si jih privežejo na noge. Tako hodijo varno po snegu in se jim ni bati, da bi popustil; bodi sneg še tako mehak in mlad, te široke procke te drže, da ne ugrezneš.”
Tem prockam (košaricam) pravimo danes krplje. Valvasor pa je v poglavju “O čudni hoji po zasneženih gorah” opisal tudi dereze:
“Če pa je sneg zamrzel in trd, si privežejo železne dereze, ki jim pravijo krampeži: ti imajo po šest ostrih konic. Uporabljajo jih tudi poleti, kadar morajo na strme skalnate planine, zakaj brez njih marsikje ni mogoče dalje.”
—–
Feldmaršal SVETOZAR BOROJEVIĆ von Bojna je po končani vojaški šoli na Dunaju predaval taktiko in vojaško zgodovino na Vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Leta 1913 je postal general. V začetku prve svetovne vojne se je odlikoval na vzhodni fronti, maja leta 1915 pa je v Ljubljani prevzel poveljstvo 5. Armade in z njo je v enajstih bitkah uspešno branil fronto ob reki Soči. Avgusta 1917 je postal poveljnik armadne skupine s sedežem v Postojni in sodeloval v nemško-avstrijski ofenzivi, ki je italijansko vojsko potisnila do reke Piave.
Uveljavil je taktiko aktivne obrambe, pri kateri so bili najpomembnejši protinapadi manjših enot. Čin feldmaršala je dobil leta 1918, za vojaške zasluge pa sta mu bila med drugim dodeljena plemiški naslov (von Bojna) ter odlikovanje “vojaški red Marije Terezije”. Avgusta leta 1915 so ga razglasili za častnega meščana Ljubljane. Štiri leta pozneje so mu ta naziv – menda zaradi neprimernega vedenja – odvzeli, leta 2009 pa mu ga je ljubljanski mestni svet vrnil. Najuspešnejši poveljnik avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni Svetozar Borojević se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Umetiću na Hrvaškem.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Zadru rodil slavist ARTURO CRONIA. Po letu 1937 je bil profesor za slovensko jezikoslovje v Padovi in leta 1940 je bila tam po njegovi zaslugi ustanovljena prva stolica za hrvaški jezik in književnost v Italiji, leta 1963 pa še stolica za slovenski jezik in književnost. Sam je proučeval slovensko književnost, zlasti dela Otona Župančiča. O njem je Arturo Cronia tudi napisal knjigo in prevedel nekaj njegovih pesmi.
—–
Nemški elektrotehnik in industrialec ERNST WERNER von SIEMENS je eksperimentiral in raziskoval v topniških delavnicah v Berlinu in leta 1842 odkril možnost prekrivanja predmetov s tenko kovinsko plastjo s pomočjo električnega toka, iznašel brezšivno izolacijo za električne oziroma telegrafske vodnike, razvil električni telegraf s kazalko, odkril dinamoelektrično načelo in izdelal dinamo.
Pozneje je ustanovil podjetje za izdelavo telegrafske opreme in ga kmalu razširil v pomembno tovarno električnih aparatov s podružnicami v nekaterih evropskih prestolnicah. Podjetje Siemens, ki je še danes eden največjih elektrotrehničnih koncernov na svetu, je položilo tudi telegrafske kable skozi Jadransko morje ter iz Evrope v Indijo. Ernst Werner von Siemens se je rodil na današnji dan pred 200 leti v okolici Hannovra v Nemčiji. Po njem se imenuje tudi enota za električno prevodnost, ki je recipročna količina električne upornosti.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V znameniti “Slavi vojvodine Kranjske” – izšla je leta 1689 – Valvasor piše tudi o čudni hoji po zasneženih gorah:
“Kadar zapade v visokem planinskem svetu debel sneg in pota tako zamete, da ne moreš nikamor, ker se vse udira, tedaj vzamejo ljudje majhne procke, pletene iz tankega šibja, ter si jih privežejo na noge. Tako hodijo varno po snegu in se jim ni bati, da bi popustil; bodi sneg še tako mehak in mlad, te široke procke te drže, da ne ugrezneš.”
Tem prockam (košaricam) pravimo danes krplje. Valvasor pa je v poglavju “O čudni hoji po zasneženih gorah” opisal tudi dereze:
“Če pa je sneg zamrzel in trd, si privežejo železne dereze, ki jim pravijo krampeži: ti imajo po šest ostrih konic. Uporabljajo jih tudi poleti, kadar morajo na strme skalnate planine, zakaj brez njih marsikje ni mogoče dalje.”
—–
Feldmaršal SVETOZAR BOROJEVIĆ von Bojna je po končani vojaški šoli na Dunaju predaval taktiko in vojaško zgodovino na Vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Leta 1913 je postal general. V začetku prve svetovne vojne se je odlikoval na vzhodni fronti, maja leta 1915 pa je v Ljubljani prevzel poveljstvo 5. Armade in z njo je v enajstih bitkah uspešno branil fronto ob reki Soči. Avgusta 1917 je postal poveljnik armadne skupine s sedežem v Postojni in sodeloval v nemško-avstrijski ofenzivi, ki je italijansko vojsko potisnila do reke Piave.
Uveljavil je taktiko aktivne obrambe, pri kateri so bili najpomembnejši protinapadi manjših enot. Čin feldmaršala je dobil leta 1918, za vojaške zasluge pa sta mu bila med drugim dodeljena plemiški naslov (von Bojna) ter odlikovanje “vojaški red Marije Terezije”. Avgusta leta 1915 so ga razglasili za častnega meščana Ljubljane. Štiri leta pozneje so mu ta naziv – menda zaradi neprimernega vedenja – odvzeli, leta 2009 pa mu ga je ljubljanski mestni svet vrnil. Najuspešnejši poveljnik avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni Svetozar Borojević se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Umetiću na Hrvaškem.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Zadru rodil slavist ARTURO CRONIA. Po letu 1937 je bil profesor za slovensko jezikoslovje v Padovi in leta 1940 je bila tam po njegovi zaslugi ustanovljena prva stolica za hrvaški jezik in književnost v Italiji, leta 1963 pa še stolica za slovenski jezik in književnost. Sam je proučeval slovensko književnost, zlasti dela Otona Župančiča. O njem je Arturo Cronia tudi napisal knjigo in prevedel nekaj njegovih pesmi.
—–
Nemški elektrotehnik in industrialec ERNST WERNER von SIEMENS je eksperimentiral in raziskoval v topniških delavnicah v Berlinu in leta 1842 odkril možnost prekrivanja predmetov s tenko kovinsko plastjo s pomočjo električnega toka, iznašel brezšivno izolacijo za električne oziroma telegrafske vodnike, razvil električni telegraf s kazalko, odkril dinamoelektrično načelo in izdelal dinamo.
Pozneje je ustanovil podjetje za izdelavo telegrafske opreme in ga kmalu razširil v pomembno tovarno električnih aparatov s podružnicami v nekaterih evropskih prestolnicah. Podjetje Siemens, ki je še danes eden največjih elektrotrehničnih koncernov na svetu, je položilo tudi telegrafske kable skozi Jadransko morje ter iz Evrope v Indijo. Ernst Werner von Siemens se je rodil na današnji dan pred 200 leti v okolici Hannovra v Nemčiji. Po njem se imenuje tudi enota za električno prevodnost, ki je recipročna količina električne upornosti.
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Neveljaven email naslov