Na današnji dan leta 1531 je kralj Ferdinand tabor Sveti Križ v Vipavski dolini povzdignil v mesto. Dobilo je sodnika, dva letna sejma, pomirje (območje sodnega miru) in krvavo sodišče. Povod za to kraljevo dejanje je bila grozeča turška nevarnost; prebivalci Svetega Križa so bili od tedaj dolžni skrbeti za mestno obzidje, ki naj bi dajalo zatočišče tudi okoličanom.
—–
Železniški gradbeni strokovnjak in podjetnik BOŠTJAN ROŠ je študiral tehniko v Gradcu in na Dunaju, kjer je leta 1866 diplomiral. Železniške proge je trasiral in gradil v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Avstriji. Med drugim je izdelal prve načrte za progo Trebnje – Šentjanž. Pozneje je živel v Beogradu, ustanovil tam gradbeno podjetje in uspešno gradil železniške proge, ceste, mostove, odpiral sodobne kamnolome, ustanovil prvo podjetje v Srbiji za impregniranje železniških pragov ter pri gradnji mostu čez Kolubaro pri Valjevu prvi na tem območju uporabil cement. Boštjan Roš se je rodil na današnji dan leta 1839 v Hrastniku.
—–
Na današnji dan 1876 se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik DRAGOTIN KETTE. Šolal se je na učiteljišču in gimnaziji v Ljubljani ter ob tem z Murnom, Župančičem in Cankarjem sodeloval v dijaškem literarnem društvu “Zadruga”. Zaradi satiričnih verzov na račun škofa Jakoba Míssie je bil v petem razredu kaznovan, leta 1895 pa izključen, ker ni mogel plačati šolnine. Zadnja razreda je obiskoval v Novem mestu in tam tri leta pozneje tudi maturiral. Nato je moral k vojakom v Trst; zbolel je za jetiko in komaj 23 leten umrl v ljubljanski cukrarni.
Kettejevo delo poleg spisov za mladino obsega predvsem pesmi. V ospredju njegove lirike je najprej mladostno razigrana, pozneje pa resnobno sentimentalna in strastna ljubezen, razpeta med čutnost in duhovnost. V sonetih in sonetnih ciklih je izpovedoval ambivalentno erotiko, odnos do poezije in panteizmu približano religioznost. Njegove balade in romance prinašajo sodobno življenje ter osebno tematiko osamljenosti in povezanosti z naravo. Dragotin Kette je napisal tudi več pravljic in basni v preprostem jeziku in slogu; najbolj znana je “Pravljica o šivilji in škarjicah”.
—–
Duhovnik in narodni delavec JOŽE LAMPRET se je že v gimnazijskih letih seznanil s socialnimi in političnimi idejami marksizma in krščanskega socializma. Kot duhovnik v podeželskih župnijah na Štajerskem je dobro poznal socialne razmere delavcev in viničarjev ter v organizacijskem, kulturno-prosvetnem in denarnem pogledu zavzeto pomagal revnim. Leta 1939 je bil prestavljen na Hrvaško. Kot duhovnik je deloval v senjsko-modruški škofiji, leta 1941 se je pridružil osvobodilnemu gibanju, dve leti pozneje pa je prišel v Slovenijo in postal verski referent v kulturniški skupini 14. divizije. Po vojni je bil izobčen iz Cerkve, pozneje pa spet sprejet med duhovnike s pravico maševanja. Deloval je kot republiški in zvezni poslanec, bil tajnik verske komisije v Ljubljani in soustanovitelj Ciril-Metodijskega društva katoliških duhovnikov. Jože Lampret se je rodil na današnji dan leta 1903 v Šoštanju.