Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

07.03.2017


Začetnik slovenskega lutkarstva MILAN KLEMENČIČ je študiral na slikarskih akademijah v Benetkah, Milanu in Münchnu, nato pa od leta 1903 živel v Štorjah (danes Ajdovščina) kot sodni uradnik. Po vzoru italijanske marionetne tradicije je leta 1910 pripravil lutkovno predstavo “Mrtvec v rdečem plašču”, ki jo štejemo za rojstvo slovenskega lutkovnega gledališča, in nato še pet premier. S predstavami je nadaljeval med prvo svetovno vojno kot oficir v Gradcu. Po vojni je bil nekaj časa šef scenske opreme v Narodnem gledališču v Ljubljani, 1919. leta pa je postal vodja Slovenskega marionetnega gledališča.
Za otvoritveno premiero v ljubljanskem Mestnem domu, igro “Čarobne gosli”, je naredil načrt za oder, zasnoval in izdelal sceno in lutke, prevedel besedilo, igro režiral ter igral glavno vlogo Gašperčka. Do leta 1924, ko je gledališče zaradi finančnih težav prenehalo delovati, je imelo petnajst premier in 105 predstav. Čez dobro desetletje se je vrnil v lutkarstvo in predstavil gledališče “Miniaturne lutke”.
S svojim slikarskim znanjem je Klemenčič utemeljil lutkovno gledališko umetnost v neposredni povezavi z likovno in tako postavil temelje sodobnemu slovenskemu lutkovnemu gledališču. Bil je tudi fotograf amater; med drugim je leta 1907 naredil prve barvne posnetke na Slovenskem. Milan Klemenčič se je rodil na današnji dan leta 1875 v Solkanu.
—–
Leta 1869 odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajala za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.
Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko “družinsko in moralno škodo”, saj so mnogi možje z otroki ostali v domovini sami. A boljši zaslužek v Egiptu kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.
—–
Pisatelj in slikar EDO DERŽAJ se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani. Po končanem učiteljišču je študiral še slikarstvo na akademijah v Zagrebu, Firencah in v Londonu. Do začetka 2. svetovne vojne je bil svobodni slikar in književnik, po vojni pa je odšel v prosvetno službo. Njegovi literarni področji sta bili planinska in mladinska književnost, vse svoje knjige pa je tudi sam ilustriral. Posebnost Deržajeve planinske književnosti je satiričnost, mladinske pa slikanice z verzi.
—–
Hišo, po domače pri Ribiču imenovano, v Vrbi na Gorenjskem, v kateri se je pred 217-imi leti rodil pesnik France Prešeren, so postavili v 16. stoletju. Verjetno je bila deloma še lesena, zidani so bili samo klet, veža in gospodarski prostor. Ob Prešernovem rojstvu je bila bržkone že vsa pozidana, današnja podoba hiše pa je nastala po požaru, ki je leta 1856 prizadel Vrbo. Akcijo za odkup Prešernove hiše je leta 1937 začel odbor, ki mu je predsedoval pisatelj Fran Saleški Finžgar. Večino denarja je zbrala šolska mladina in na današnji dan pred 80-imi leti je bila s takratno lastnico sklenjena pogodba o odkupu. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je tako postala naš prvi varovani kulturni spomenik.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

07.03.2017


Začetnik slovenskega lutkarstva MILAN KLEMENČIČ je študiral na slikarskih akademijah v Benetkah, Milanu in Münchnu, nato pa od leta 1903 živel v Štorjah (danes Ajdovščina) kot sodni uradnik. Po vzoru italijanske marionetne tradicije je leta 1910 pripravil lutkovno predstavo “Mrtvec v rdečem plašču”, ki jo štejemo za rojstvo slovenskega lutkovnega gledališča, in nato še pet premier. S predstavami je nadaljeval med prvo svetovno vojno kot oficir v Gradcu. Po vojni je bil nekaj časa šef scenske opreme v Narodnem gledališču v Ljubljani, 1919. leta pa je postal vodja Slovenskega marionetnega gledališča.
Za otvoritveno premiero v ljubljanskem Mestnem domu, igro “Čarobne gosli”, je naredil načrt za oder, zasnoval in izdelal sceno in lutke, prevedel besedilo, igro režiral ter igral glavno vlogo Gašperčka. Do leta 1924, ko je gledališče zaradi finančnih težav prenehalo delovati, je imelo petnajst premier in 105 predstav. Čez dobro desetletje se je vrnil v lutkarstvo in predstavil gledališče “Miniaturne lutke”.
S svojim slikarskim znanjem je Klemenčič utemeljil lutkovno gledališko umetnost v neposredni povezavi z likovno in tako postavil temelje sodobnemu slovenskemu lutkovnemu gledališču. Bil je tudi fotograf amater; med drugim je leta 1907 naredil prve barvne posnetke na Slovenskem. Milan Klemenčič se je rodil na današnji dan leta 1875 v Solkanu.
—–
Leta 1869 odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajala za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.
Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko “družinsko in moralno škodo”, saj so mnogi možje z otroki ostali v domovini sami. A boljši zaslužek v Egiptu kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.
—–
Pisatelj in slikar EDO DERŽAJ se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani. Po končanem učiteljišču je študiral še slikarstvo na akademijah v Zagrebu, Firencah in v Londonu. Do začetka 2. svetovne vojne je bil svobodni slikar in književnik, po vojni pa je odšel v prosvetno službo. Njegovi literarni področji sta bili planinska in mladinska književnost, vse svoje knjige pa je tudi sam ilustriral. Posebnost Deržajeve planinske književnosti je satiričnost, mladinske pa slikanice z verzi.
—–
Hišo, po domače pri Ribiču imenovano, v Vrbi na Gorenjskem, v kateri se je pred 217-imi leti rodil pesnik France Prešeren, so postavili v 16. stoletju. Verjetno je bila deloma še lesena, zidani so bili samo klet, veža in gospodarski prostor. Ob Prešernovem rojstvu je bila bržkone že vsa pozidana, današnja podoba hiše pa je nastala po požaru, ki je leta 1856 prizadel Vrbo. Akcijo za odkup Prešernove hiše je leta 1937 začel odbor, ki mu je predsedoval pisatelj Fran Saleški Finžgar. Večino denarja je zbrala šolska mladina in na današnji dan pred 80-imi leti je bila s takratno lastnico sklenjena pogodba o odkupu. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je tako postala naš prvi varovani kulturni spomenik.


07.08.2023

7. avgust - odprli Narodni dom v Celju (1897)

Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem


03.08.2023

6. avgust - dr. Janez Marolt (1943) od Homškega hriba k učenostim starega vzhoda

Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


04.08.2023

5. avgust - statut mesta Ptuj iz leta 1513

Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

4. avgust - prvo poskusno TV oddajanje pri nas (1956)

Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka


31.07.2023

3. avgust - 70 let Kugyjevega spomenika v Trenti

Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska


31.07.2023

2. avgust - dr. Janez Arnež (1923) in Studia Slovenica

Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

1. avgust - nič več žičnih ovir na meji z Madžarsko (1989)

Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

31. julij - Gustav Šilih (1893) pedagog in pisatelj

Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

30. julij - usmritev upornikov v gozdu Dobrava pri Brežicah (1941)

Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

29. julij - Lovrenc Košir (1804) poštni inovator

Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok


20.07.2023

28. julij - Dušan Fortič (1923) in prvi TV dnevnik v slovenskem jeziku

Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

27. julij - 164 dni na čelu vlade Kraljevine SHS

Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

26. julij - Slovenska pomoč pred 60 leti (1963) v potresu prizadetemu Skopju

Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

25. julij - morski biolog Miroslav Zei (1914) in njegovo zanimivo odkritje

"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

24. julij - Rudolf Cvetko, prvi slovenski nosilec olimpijske medalje

Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

23. julij - Osip Šest (1893) in novi prijemi v gledališki umetnosti

Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

22. julij - Jakob Zadravec (1873) predsednik Združenja obrtnikov dravske banovine.

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani


13.07.2023

21. julij - Rado Kušej (1875) eden klasikov slovenske pravne vede

Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva


20.07.2023

20. julij - 100 let od velike stavke v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe

Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

19. julij - pred 100 leti se je rodil Marijan Amalietti, arhitekt, karikaturist, ilustrator in stripar

Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 24 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov