JOŽEF OREL je bil sprva notar za Ljubljano in Vrhniko, ker pa je leta 1838 podedoval veliko premoženje z zemljišči na Ljubljanskem barju, se je do smrti ukvarjal predvsem s kmetijstvom. Nekaj let je vodil tudi poskusno postajo Kranjske kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani, na kateri so preizkušali nova orodja, stroje in gnojiva ter uvajali nove sorte v široko uporabo. Njegov najpomembnejši uspeh je bila ustanovitev kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom leta 1849 v Ljubljani; na njej je predaval poljedelstvo in živinorejo. Prizadeval si je tudi za izsuševanje in obdelovanje Ljubljanskega barja ter bil več kot tri desetletja eden glavnih piscev v »Kmetijskih in rokodelskih novicah«. Jožef Orel se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Skópem pri Dutovljah.
—–
Dunajska marčna revolucija leta 1848 je odmevala tudi med slovenskimi kmeti, saj so pričakovali, da se bodo končno otresli tlačanskega jarma. Nezadovoljstvo in zahteva po odpravi podložniškega razmerja sta bila marsikje razloga za obračun z gosposko in za krajevne nemire. Tako je na današnji dan leta1848 zvečer nekaj sto podložnikov ižanske graščine napadlo ižanski grad, ga oplenilo ter požgalo gruntne knjige, urbarje in hišno opremo. Časnik Kmetijske in rokodelske novice je takole opisal dogodek:
»Sram nas je povedati, da se je po razglašeni novi vladi milostliviga Cesarja na Igu blizu Ljubljane velika truma kmetov zbrala, grajšinski grad napadla, po tolovajsko v njem razsajala, hišno napravo pokončala, gosposkine pisma in gruntne bukve požgala. Nikdar si ne bojo ti razvujzdani tolovaji madež izbrisali, ki jih je oskrunil za vse dni njih življenja! Oni niso vredni, da bi jih Kranjec imenovali.«
Vojaki, ki so prišli nasledje jutro reševat grofovo premoženje, so preprečili še hujše načrte ižanskih puntarjev. Manjši neredi so bili tudi ponekod drugod, a večina takratnih časopisov v cesarstvu je poročala le o zares strahotnem razdejanju na Igu pri Ljubljani. Čez nekaj dni so na Kranjskem razglasili izredne razmere, uvedli naglo sodišče ter določili, da so vaške občine kolektivno odgovorne za povzročeno škodo.
—–
Pesnik, dramatik in prevajalec JOŽEF MARIJA KRŽIŠNIK se je rodil na današnji dan leta 1865 v Zgornji Luši nad Škofjo Loko. Moderno filologijo je študiral na Dunaju, bogoslovje pa v Mariboru. Lirske in epske pesmi je objavljal med drugim tudi v Ljubljanskem zvonu, z zgledovanjem pri francoskem klasicizmu je napisal dramo v verzih “Agapis”, njegovi poskusi v zgodovinski igri pa so ostali brez posebnega uspeha. V slovensko poezijo je Jožef Marija Kržišnik uvedel rondel, rad pa je uporabljal izumetničeni epiteton.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.