Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dirigent in muzikolog JOSIP ČERIN je po končanem študiju na dunajskem konservatoriju in po dirigentskem delu na Dunaju ter kapelniškem v Budimpešti in Pragi prišel leta 1919 v Ljubljano ter bil eno leto dirigent v Operi. Ustanovil je tudi vojaško godbo, jo hitro razvil v simfonični orkester in začel prirejati koncerte. Za slovensko glasbeno zgodovino pa je pomembna predvsem njegova disertacija o izvoru napevov slovenskih protestantskih pesmaric in njihovi povezanosti z melodičnimi zapisi nemških reformatorjev. Josip Čerin se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Komendi.
—–
General in pesnik RUDOLF MAISTER VOJANOV je po vojaških službah v Celovcu, Ljubljani in Galiciji (povsod je imel nemalo težav zaradi poudarjene slovenske narodne zavesti) novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko. Ob razpadu avstro-ogrske monarhije se je namreč nemški mariborski mestni svet odločil za priključitev k republiki Nemški Avstriji, Rudolf Maister – takrat že general – pa je svoje čete izpopolnjeval s slovenskimi vojaki in 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo, ki je bila podrejena mestnemu svetu, in jo razpustil. Zasedel je slovensko mejno območje na Štajerskem, vendar mu vlada v Ljubljani ni dovolila nadaljnjega napredovanja.
Kljub temu je maja leta 1919 sodeloval v jugoslovanski ofenzivi na Koroško in prevzel poveljstvo nad cono A plebiscitnega ozemlja. Še pred plebiscitom pa so ga od tam umaknili ter ga imenovali za mestnega poveljnika Maribora. V letih od 1921 do 23 je predsedoval tudi slovenskemu delu razmejitvene komisije z Italijo, nato pa so ga počastili z visokim odlikovanjem in upokojili.
General se je spet vrnil k pesnjenju: svoji prvi zbirki iz leta 1904 je po četrt stoletja dodal novo in sicer s tematiko prve svetovne vojne in bojev za severno mejo. Rudolf Maister Vojanov se je rodil na današnji dan leta 1874 v Kamniku.
—–
Rudarski strokovnjak ERMIN TEPLÝ je leta 1926 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani in bil nato do konca 2. svetovne vojne upravnik jamskih obratov v rudnikih v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Hrvaški. Po vojni je delal v vladnih institucijah v Beogradu, nato pa dve desetletji predaval na rudarsko-geološko-naftni fakulteti v Zagrebu. Bil je glavni projektant vseh velikih jugoslovanskih površinskih kopov premoga; uveljavil je tudi izvirno metodo kompleksne mehanizacije za površinske kope in sistem prekinjenega transporta jalovine v odkopane prostore. Leta 1987 mu je zagrebška univerza podelila častni doktorat. Ermin Teplý se je rodil na današnji dan leta 1902 v Veliki Loki pri Trebnjem.
—–
Leksikograf in prevajalec FRANC VERBINC je bil po drugi svetovni vojni urednik v raznih založbah ter pri reviji »Naši razgledi« in dokumentalist na Inštitutu za sociologijo in filozofijo ljubljanske univerze. Leta 1968 je sestavil »Slovar tujk«, vrsto let najobsežnejše delo te vrste v slovenščini. Prevajal je tudi iz ruščine in francoščine ter sestavljal bibliografije s področja filozofije. Leksikograf Franc Verbinc se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dirigent in muzikolog JOSIP ČERIN je po končanem študiju na dunajskem konservatoriju in po dirigentskem delu na Dunaju ter kapelniškem v Budimpešti in Pragi prišel leta 1919 v Ljubljano ter bil eno leto dirigent v Operi. Ustanovil je tudi vojaško godbo, jo hitro razvil v simfonični orkester in začel prirejati koncerte. Za slovensko glasbeno zgodovino pa je pomembna predvsem njegova disertacija o izvoru napevov slovenskih protestantskih pesmaric in njihovi povezanosti z melodičnimi zapisi nemških reformatorjev. Josip Čerin se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Komendi.
—–
General in pesnik RUDOLF MAISTER VOJANOV je po vojaških službah v Celovcu, Ljubljani in Galiciji (povsod je imel nemalo težav zaradi poudarjene slovenske narodne zavesti) novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko. Ob razpadu avstro-ogrske monarhije se je namreč nemški mariborski mestni svet odločil za priključitev k republiki Nemški Avstriji, Rudolf Maister – takrat že general – pa je svoje čete izpopolnjeval s slovenskimi vojaki in 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo, ki je bila podrejena mestnemu svetu, in jo razpustil. Zasedel je slovensko mejno območje na Štajerskem, vendar mu vlada v Ljubljani ni dovolila nadaljnjega napredovanja.
Kljub temu je maja leta 1919 sodeloval v jugoslovanski ofenzivi na Koroško in prevzel poveljstvo nad cono A plebiscitnega ozemlja. Še pred plebiscitom pa so ga od tam umaknili ter ga imenovali za mestnega poveljnika Maribora. V letih od 1921 do 23 je predsedoval tudi slovenskemu delu razmejitvene komisije z Italijo, nato pa so ga počastili z visokim odlikovanjem in upokojili.
General se je spet vrnil k pesnjenju: svoji prvi zbirki iz leta 1904 je po četrt stoletja dodal novo in sicer s tematiko prve svetovne vojne in bojev za severno mejo. Rudolf Maister Vojanov se je rodil na današnji dan leta 1874 v Kamniku.
—–
Rudarski strokovnjak ERMIN TEPLÝ je leta 1926 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani in bil nato do konca 2. svetovne vojne upravnik jamskih obratov v rudnikih v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Hrvaški. Po vojni je delal v vladnih institucijah v Beogradu, nato pa dve desetletji predaval na rudarsko-geološko-naftni fakulteti v Zagrebu. Bil je glavni projektant vseh velikih jugoslovanskih površinskih kopov premoga; uveljavil je tudi izvirno metodo kompleksne mehanizacije za površinske kope in sistem prekinjenega transporta jalovine v odkopane prostore. Leta 1987 mu je zagrebška univerza podelila častni doktorat. Ermin Teplý se je rodil na današnji dan leta 1902 v Veliki Loki pri Trebnjem.
—–
Leksikograf in prevajalec FRANC VERBINC je bil po drugi svetovni vojni urednik v raznih založbah ter pri reviji »Naši razgledi« in dokumentalist na Inštitutu za sociologijo in filozofijo ljubljanske univerze. Leta 1968 je sestavil »Slovar tujk«, vrsto let najobsežnejše delo te vrste v slovenščini. Prevajal je tudi iz ruščine in francoščine ter sestavljal bibliografije s področja filozofije. Leksikograf Franc Verbinc se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov