Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1789 se je v Škofji Loki rodil narodni buditelj IVAN NEPOMUK CERER. Med drugim je napisal prvo strokovno gozdarsko delo v slovenščini “Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske kresije” in opisal svoje raziskave v Križni jami pri Ložu. Leta 1848 se je vključil v polemike o narodnostnih razmerah v Istri in drugih slovenskih deželah. Ivan Nepomuk Cerer je istega leta sodeloval pri ustanovitvi “Slavjanskega društva” v Trstu in bil nekaj časa njegov predsednik
—–
Zdravnik JOŽEF STROJ se je rodil v drugi polovici 18. stoletja v Podbrezjah. Medicino je študiral na Dunaju in bil od leta 1794 okrožni zdravnik v Kranju. Pozneje se je neuspešno potegoval za mesto zdravnika na ljubljanskem fizikatu, okoli leta 1798 pa je v Logatcu sodeloval pri zatiranju dotlej neznane nalezljive bolezni, verjetno škrljevske bolezni. Jožef Stroj je v medicinskem koledarju za avstrijske dežele opisal hudo epidemijo tifusa v okolici Kranja v letih 1817 in 18, ko je bil tam distriktni fizik, nekakšen okrožni zdravstveni oziroma sanitarni inšpektor.
—–
Na današnji dan leta 1930 se je v Ljubljani rodil skladatelj, aranžer, jazzovski klarinetist in saksofonist ATI SOSS. V letih 1948/50 je vodil študentski jazzovski orkester Veseli berači in začel sodelovati s Plesnim orkestrom Radia Ljubljana. Leta 1957 je diplomiral na Akademiji za glasbo, tri leta pozneje pa še na pravni fakulteti in bil potem 20 let redni član Plesnega orkestra RTV Ljubljana. Ati Soss je skomponiral številne uspešne in nagrajene popevke, precej šansonov, večina njegovega opusa pa so avtorske instrumentalne skladbe ter nekaj sto priredb.
—-
Nemško koncentracijsko uničevalno taborišče z najstrožjim režimom Mauthausen v bližini Linza v Gornji Avstriji je imelo leta 1945 49 podružnic; vse, razen ljubeljske, so bile v Avstriji. V njih je bilo izmed skoraj 140.000 jetnikov 4092 Slovencev, od teh jih je umrlo 1673. To zloglasno taborišče so na današnji dan pred 72-imi leti osvobodile ameriške zavezniške enote. Med osvobojenimi je bilo takrat še zadnjih 1238 slovenskih jetnikov.
—-
Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945i na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, Edvard Kocbek, minister za Slovenijo v vladi Demokratične federativne Jugoslavije, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet.
Po imenovanju je bilo na glavnem trgu v Ajdovščini veličastno zborovanje, čez pet dni pa se je vlada preselila v Ljubljano. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca 1946. leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1789 se je v Škofji Loki rodil narodni buditelj IVAN NEPOMUK CERER. Med drugim je napisal prvo strokovno gozdarsko delo v slovenščini “Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske kresije” in opisal svoje raziskave v Križni jami pri Ložu. Leta 1848 se je vključil v polemike o narodnostnih razmerah v Istri in drugih slovenskih deželah. Ivan Nepomuk Cerer je istega leta sodeloval pri ustanovitvi “Slavjanskega društva” v Trstu in bil nekaj časa njegov predsednik
—–
Zdravnik JOŽEF STROJ se je rodil v drugi polovici 18. stoletja v Podbrezjah. Medicino je študiral na Dunaju in bil od leta 1794 okrožni zdravnik v Kranju. Pozneje se je neuspešno potegoval za mesto zdravnika na ljubljanskem fizikatu, okoli leta 1798 pa je v Logatcu sodeloval pri zatiranju dotlej neznane nalezljive bolezni, verjetno škrljevske bolezni. Jožef Stroj je v medicinskem koledarju za avstrijske dežele opisal hudo epidemijo tifusa v okolici Kranja v letih 1817 in 18, ko je bil tam distriktni fizik, nekakšen okrožni zdravstveni oziroma sanitarni inšpektor.
—–
Na današnji dan leta 1930 se je v Ljubljani rodil skladatelj, aranžer, jazzovski klarinetist in saksofonist ATI SOSS. V letih 1948/50 je vodil študentski jazzovski orkester Veseli berači in začel sodelovati s Plesnim orkestrom Radia Ljubljana. Leta 1957 je diplomiral na Akademiji za glasbo, tri leta pozneje pa še na pravni fakulteti in bil potem 20 let redni član Plesnega orkestra RTV Ljubljana. Ati Soss je skomponiral številne uspešne in nagrajene popevke, precej šansonov, večina njegovega opusa pa so avtorske instrumentalne skladbe ter nekaj sto priredb.
—-
Nemško koncentracijsko uničevalno taborišče z najstrožjim režimom Mauthausen v bližini Linza v Gornji Avstriji je imelo leta 1945 49 podružnic; vse, razen ljubeljske, so bile v Avstriji. V njih je bilo izmed skoraj 140.000 jetnikov 4092 Slovencev, od teh jih je umrlo 1673. To zloglasno taborišče so na današnji dan pred 72-imi leti osvobodile ameriške zavezniške enote. Med osvobojenimi je bilo takrat še zadnjih 1238 slovenskih jetnikov.
—-
Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945i na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, Edvard Kocbek, minister za Slovenijo v vladi Demokratične federativne Jugoslavije, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet.
Po imenovanju je bilo na glavnem trgu v Ajdovščini veličastno zborovanje, čez pet dni pa se je vlada preselila v Ljubljano. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca 1946. leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov