Oglejski patriarh PAVLIN II. se je rodil v 1. polovici 8. stoletja. Deloval je v langobardskem mestu Čedadu in bil najpomembnejši teolog v Italiji po Gregorju Velikem, hkrati pa tudi nadarjen pesnik. Z najuglednejšim izobražencem tistega časa Anglosaksoncem Alkuinom in salzburškim nadškofom Arnom je prevzel odgovornost za cerkveno organiziranje na novo osvojenega ozemlja na vzhodu, h kateremu je sodilo skoraj celotno tedanje slovensko ozemlje, ter za pokristjanjanje Avarov in tistih Slovanov, ki so bili do takrat vključeni v avarsko državo.
—–
Na današnji dan pred 160-imi leti so z veličastnimi slovesnostmi odprli železniško povezavo srednjeevropskega celinskega območja z jadranskim pristaniščem Trst. S prvim vlakom, ki ga je vlekla lepo okrašena lokomotiva Capo d´Istria, se je pripeljal tudi cesar Franc Jožef. Odšel je k zidanemu mostu na železnici in tam simbolično položil zadnji kamen. Navdušenje je bilo nepopisno, praznovanje pa so končali po dveh dneh v Postojnski jami. Nova proga je pospešila razvoj Trsta v eno najpomembnejših sredozemskih pomorskih središč.
Sicer pa je bila tako imenovana “južna železnica” do Ljubljane zgrajena že leta 1849, nadaljevanje do Trsta pa je močno zavlekla težavna graditev na Ljubljanskem barju. Ta železnica je povezala s Slovenci naseljene dežele in omogočila razvoj industrije in rudarstva, seveda pa je prizadela domače cestno prevozništvo.
—–
Jezikoslovec in folklorist IVAN KOŠTÍAL, po očetu Čeh, se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Gradcu. Na Dunaju je diplomiral iz slovenščine in klasične filologije, nato pa je poučeval v Novem mestu, Ljubljani, Kopru in Gorici. Kot plodovit raziskovalec je posegal na številna področja: v besedišče, slovaropisje, etimologijo, dialektologijo, imenoslovje, terminologijo, primerjalno jezikoslovje, folkloristiko, frazeologijo, stilistiko in zgodovino knjižnega jezika. Poznal je skoraj vse evropske jezike; ukvarjal se je zlasti z baltskimi in s furlanščino, obdeloval pa je tudi slovenske literarnozgodovinske teme. “Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine” Ivana Koštíala je izšel v več ponatisih, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani pa hrani tudi rokopis njegovega “Slovenskega etimološkega slovarja”.
—–
Gledališka igralka ANČKA LEVAR je prvič nastopila leta 1933 v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, čez tri leta pa je bila že angažirana v ljubljanski Drami. Že na prvih nastopih je osvojila občinstvo z neposrednostjo in mladostnim čarom, ki se je prilegal predvsem vlogam naivk. V letih od 1957 do 1963 je igrala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu. V tem obdobju je od mladostnih odrskih stvaritev dokončno prešla k zrelejšim likom, kakršne je upodabljala tudi po vrnitvi v Ljubljano.
Ančka Levar se je rodila na današnji dan leta 1915 v Grahôvem pri Cerknici. Leta 1975 je prejela Borštnikov prstan, najvišjo slovensko nagrado za življenjsko delo na področju gledališke igre.