Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okulist EMIL BOCK se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Vadovicah na Poljskem. Gimnazijo je končal v Ljubljani, medicino pa na Dunaju – tam se je tudi specializiral v okulistiki. Leta 1886 je postal docent za očesne bolezni na Dunaju, naslednje leto pa se je zaposlil na kirurškem oddelku Civilne bolnice na Ajdovščini v Ljubljani. Istega leta je opravil prvo operacijo sive mrene v Ljubljani in na Slovenskem uvedel zdravljenje očesnih bolezni z radijem. Emil Bock je bil dolgoletni predsednik sanitetnega sveta za Kranjsko in višji zdravstveni svetnik. Na njegovo pobudo je Kranjska hranilnica v Ljubljani sezidala ustanovo za neozdravljive bolezni; ta je bila leta 1923 spremenjena v bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo.
—–
Nestor slovenske dermatovenerologije in med zdravniki te stroke najpomembnejša osebnost med svetovnima vojnama in neposredno po drugi je bil JERNEJ DEMŠAR. Rodil se je na današnji dan leta 1875 v Železnikih. Medicino je študiral na Dunaju, dermatologijo pa je specializiral na Dunaju in v Hamburgu. Leta 1924 je prevzel dermatološkovenerološki oddelek ljubljanske splošne bolnišnice. Po vojni je postal redni profesor na medicinski fakulteti in prvi predstojnik dermatološke klinike. Jernej Demšar je v okviru Slovenskega planinskega društva leta 1912 v Kranjski Gori ustanovil prvo gorsko reševalno postajo.
—–
Pravnik, dramatik in pesnik JERNEJ STANTE se je rodil na današnji dan leta 1900 v Šentjurju pri Celju. Leta 1926 je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. Od leta 1941 je sodeloval z Osvobodilno fronto in Varnostno-obveščevalno službo, leta 1943 pa je bil na osvobojenem ozemlju imenovan za sodnika Višjega vojaškega sodišča. Po koncu vojne je opravljal visoke sodniške službe, v strokovnem časopisju pa objavljal prispevke o partizanskem in gospodarskem sodstvu, javnem tožilstvu ter državni arbitraži. Jernej Stante je v obdobju med obema vojnama s psevdonimom Stanko Zalar objavljal pesmi in odlomke dramskih pesnitev, v katerih je močno opazen vpliv Strindberga in nemškega ekspresionizma, predvsem kozmičnega. V dela je rad vpletal folkloro in eksotiko neznanih dežel.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Čatežu ob Savi rodil slikar in grafik VLADIMIR LAMUT. V Zagrebu je najprej študiral umetnostno zgodovino in nato še slikarstvo. Leta 1942 je bil interniran v Gonarsu, po vojni pa je začel poučevati risanje. Po letu 1954 se je v grafiki izpopolnjeval v Parizu in Bruslju. Posvečal se je tehniki suhe igle, litografiji, risbi, olju, gvašu in akvarelu, v zadnjem letu življenja tudi barvni monotipiji. Upodabljal je dolenjsko podeželje, zlasti Krko, izrazit pa je bil v velemestnih vedutah. Vladimir Lamut je bil realist z močnim ekspresivnim poudarkom, nenehen iskalec osebnega izraza in predvsem grafično nadarjen krajinar.
—–
Pisatelj VOJKO ARKO je leta 1944 v Ljubljani končal študij prava, nekaj pozneje v Padovi doktoriral iz političnih ved, leta 1948 pa je odšel v Argentino. V začetku 60-ih let prejšnjega stoletja je bil ustanovni član Slovenskega planinskega društva v znanem argentinskem turističnem kraju Bariloče, pobudnik graditve planinskih koč in poti ter eden najboljših poznavalcev Andov med Slovenci v Argentini. Od leta 1969 sta po njem imenovana eden izmed vrhov v teh gorah (Cerro Arko) ter bivak na Capilli. Pisal je tudi članke, poročila in črtice o življenju v Bariločah, bil glavni sodelavec slovenske planinske revije v Argentini “Gore” in soavtor knjige “Dhaulagiri”, objavil pa je še tri samostojna literarna dela. Vojko Arko se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ribnici.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Okulist EMIL BOCK se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Vadovicah na Poljskem. Gimnazijo je končal v Ljubljani, medicino pa na Dunaju – tam se je tudi specializiral v okulistiki. Leta 1886 je postal docent za očesne bolezni na Dunaju, naslednje leto pa se je zaposlil na kirurškem oddelku Civilne bolnice na Ajdovščini v Ljubljani. Istega leta je opravil prvo operacijo sive mrene v Ljubljani in na Slovenskem uvedel zdravljenje očesnih bolezni z radijem. Emil Bock je bil dolgoletni predsednik sanitetnega sveta za Kranjsko in višji zdravstveni svetnik. Na njegovo pobudo je Kranjska hranilnica v Ljubljani sezidala ustanovo za neozdravljive bolezni; ta je bila leta 1923 spremenjena v bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo.
—–
Nestor slovenske dermatovenerologije in med zdravniki te stroke najpomembnejša osebnost med svetovnima vojnama in neposredno po drugi je bil JERNEJ DEMŠAR. Rodil se je na današnji dan leta 1875 v Železnikih. Medicino je študiral na Dunaju, dermatologijo pa je specializiral na Dunaju in v Hamburgu. Leta 1924 je prevzel dermatološkovenerološki oddelek ljubljanske splošne bolnišnice. Po vojni je postal redni profesor na medicinski fakulteti in prvi predstojnik dermatološke klinike. Jernej Demšar je v okviru Slovenskega planinskega društva leta 1912 v Kranjski Gori ustanovil prvo gorsko reševalno postajo.
—–
Pravnik, dramatik in pesnik JERNEJ STANTE se je rodil na današnji dan leta 1900 v Šentjurju pri Celju. Leta 1926 je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. Od leta 1941 je sodeloval z Osvobodilno fronto in Varnostno-obveščevalno službo, leta 1943 pa je bil na osvobojenem ozemlju imenovan za sodnika Višjega vojaškega sodišča. Po koncu vojne je opravljal visoke sodniške službe, v strokovnem časopisju pa objavljal prispevke o partizanskem in gospodarskem sodstvu, javnem tožilstvu ter državni arbitraži. Jernej Stante je v obdobju med obema vojnama s psevdonimom Stanko Zalar objavljal pesmi in odlomke dramskih pesnitev, v katerih je močno opazen vpliv Strindberga in nemškega ekspresionizma, predvsem kozmičnega. V dela je rad vpletal folkloro in eksotiko neznanih dežel.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Čatežu ob Savi rodil slikar in grafik VLADIMIR LAMUT. V Zagrebu je najprej študiral umetnostno zgodovino in nato še slikarstvo. Leta 1942 je bil interniran v Gonarsu, po vojni pa je začel poučevati risanje. Po letu 1954 se je v grafiki izpopolnjeval v Parizu in Bruslju. Posvečal se je tehniki suhe igle, litografiji, risbi, olju, gvašu in akvarelu, v zadnjem letu življenja tudi barvni monotipiji. Upodabljal je dolenjsko podeželje, zlasti Krko, izrazit pa je bil v velemestnih vedutah. Vladimir Lamut je bil realist z močnim ekspresivnim poudarkom, nenehen iskalec osebnega izraza in predvsem grafično nadarjen krajinar.
—–
Pisatelj VOJKO ARKO je leta 1944 v Ljubljani končal študij prava, nekaj pozneje v Padovi doktoriral iz političnih ved, leta 1948 pa je odšel v Argentino. V začetku 60-ih let prejšnjega stoletja je bil ustanovni član Slovenskega planinskega društva v znanem argentinskem turističnem kraju Bariloče, pobudnik graditve planinskih koč in poti ter eden najboljših poznavalcev Andov med Slovenci v Argentini. Od leta 1969 sta po njem imenovana eden izmed vrhov v teh gorah (Cerro Arko) ter bivak na Capilli. Pisal je tudi članke, poročila in črtice o življenju v Bariločah, bil glavni sodelavec slovenske planinske revije v Argentini “Gore” in soavtor knjige “Dhaulagiri”, objavil pa je še tri samostojna literarna dela. Vojko Arko se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ribnici.
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov