Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasbenik, humanist in škof JURIJ SLATKONJA je leta 1495 omenjen kot ljubljanski kanonik ter dvorni kaplan in kapelnik. Cesar Maksimilijan Prvi mu je podaril veliko nepremičnin oziroma posesti; nekaj tudi na Kranjskem. Svoje cerkvene službe v teh krajih – bil je tudi novomeški in ljubljanski prošt – je opravljal prek namestnikov. Organiziral je cesarjevo glasbeno kapelo (poznejši znameniti Dunajski dečki) in vodil dvorno glasbeno ustanovo. Domnevno je bil tudi skladatelj; pripisujejo mu avtorstvo moteta »Vas sem izvolil izmed sveta«. Jurij Slatkonja se je rodil na današnji dan leta 1456 v Ljubljani.
——
Dunajska marčna revolucija leta 1848 je odmevala tudi med slovenskimi kmeti, saj so pričakovali, da se bodo končno otresli tlačanskega jarma. Nezadovoljstvo in zahteva po odpravi podložniškega razmerja sta bila marsikje razloga za obračun z gosposko in za krajevne nemire. Tako je na današnji dan pred 170-imi leti zvečer nekaj sto podložnikov ižanske graščine napadlo ižanski grad, ga oplenilo ter požgalo gruntne knjige, urbarje in hišno opremo. Časnik Kmetijske in rokodelske novice je takole opisal dogodek:
»Sram nas je povedati, da se je po razglašeni novi vladi milostliviga Cesarja na Igu blizu Ljubljane velika truma kmetov zbrala, grajšinski grad napadla, po tolovajsko v njem razsajala, hišno napravo pokončala, gosposkine pisma in gruntne bukve požgala. Nikdar si ne bojo ti razvujzdani tolovaji madež izbrisali, ki jih je oskrunil za vse dni njih življenja! Oni niso vredni, da bi jih Kranjec imenovali.«
Vojaki, ki so prišli nasledje jutro reševat grofovo premoženje, so preprečili še hujše načrte ižanskih puntarjev. Manjši neredi so bili tudi ponekod drugod, a večina takratnih časopisov v cesarstvu je poročala le o zares strahotnem razdejanju na Igu pri Ljubljani. Čez nekaj dni so na Kranjskem razglasili izredne razmere, uvedli naglo sodišče ter določili, da so vaške občine kolektivno odgovorne za povzročeno škodo.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.
—–
Gledališka igralka MILENA GODINA se je izobraževala v mariborski gledališki šoli, ki sta jo ustanovila in vodila Janez Kovič in Vladimir Skrbinšek, nato pa je nastopala v mariborski Drami, Skopju in Banjaluki. Po koncu druge svetovne vojne je bila štiri leta angažirana v Skopju, potem pa se je vrnila na mariborske odrske deske. Igrala je raznovrstne vloge, njena najvidnejša pa je bila Mati Korajža v istoimenski igri Bertolta Brechta. Ker je bila tudi glasbeno izobražena, je pogosto natopala še v operetah in spevoigrah, igrala pa je tudi v nekaj filmih. Milena Godina se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Pesnik MARKO PAVČEK je pisal zmerno modernistično poezijo, pri nekaterih pesmih pa je opaziti vpliv avantgarde. Vrstniki so njegovo pesništvo doživljali kot poudarjeno generacijsko, polno ljubezenske in bivanjske problematike. Rodil se je na današnji dan pred 60-imi leti v Ljubljani, umrl pa je komaj 21 let star. Zbirka pesmi Marka Pavčka z naslovom »Z vsako pesmijo me je manj« je izšla šele po njegovi smrti.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Glasbenik, humanist in škof JURIJ SLATKONJA je leta 1495 omenjen kot ljubljanski kanonik ter dvorni kaplan in kapelnik. Cesar Maksimilijan Prvi mu je podaril veliko nepremičnin oziroma posesti; nekaj tudi na Kranjskem. Svoje cerkvene službe v teh krajih – bil je tudi novomeški in ljubljanski prošt – je opravljal prek namestnikov. Organiziral je cesarjevo glasbeno kapelo (poznejši znameniti Dunajski dečki) in vodil dvorno glasbeno ustanovo. Domnevno je bil tudi skladatelj; pripisujejo mu avtorstvo moteta »Vas sem izvolil izmed sveta«. Jurij Slatkonja se je rodil na današnji dan leta 1456 v Ljubljani.
——
Dunajska marčna revolucija leta 1848 je odmevala tudi med slovenskimi kmeti, saj so pričakovali, da se bodo končno otresli tlačanskega jarma. Nezadovoljstvo in zahteva po odpravi podložniškega razmerja sta bila marsikje razloga za obračun z gosposko in za krajevne nemire. Tako je na današnji dan pred 170-imi leti zvečer nekaj sto podložnikov ižanske graščine napadlo ižanski grad, ga oplenilo ter požgalo gruntne knjige, urbarje in hišno opremo. Časnik Kmetijske in rokodelske novice je takole opisal dogodek:
»Sram nas je povedati, da se je po razglašeni novi vladi milostliviga Cesarja na Igu blizu Ljubljane velika truma kmetov zbrala, grajšinski grad napadla, po tolovajsko v njem razsajala, hišno napravo pokončala, gosposkine pisma in gruntne bukve požgala. Nikdar si ne bojo ti razvujzdani tolovaji madež izbrisali, ki jih je oskrunil za vse dni njih življenja! Oni niso vredni, da bi jih Kranjec imenovali.«
Vojaki, ki so prišli nasledje jutro reševat grofovo premoženje, so preprečili še hujše načrte ižanskih puntarjev. Manjši neredi so bili tudi ponekod drugod, a večina takratnih časopisov v cesarstvu je poročala le o zares strahotnem razdejanju na Igu pri Ljubljani. Čez nekaj dni so na Kranjskem razglasili izredne razmere, uvedli naglo sodišče ter določili, da so vaške občine kolektivno odgovorne za povzročeno škodo.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.
—–
Gledališka igralka MILENA GODINA se je izobraževala v mariborski gledališki šoli, ki sta jo ustanovila in vodila Janez Kovič in Vladimir Skrbinšek, nato pa je nastopala v mariborski Drami, Skopju in Banjaluki. Po koncu druge svetovne vojne je bila štiri leta angažirana v Skopju, potem pa se je vrnila na mariborske odrske deske. Igrala je raznovrstne vloge, njena najvidnejša pa je bila Mati Korajža v istoimenski igri Bertolta Brechta. Ker je bila tudi glasbeno izobražena, je pogosto natopala še v operetah in spevoigrah, igrala pa je tudi v nekaj filmih. Milena Godina se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Pesnik MARKO PAVČEK je pisal zmerno modernistično poezijo, pri nekaterih pesmih pa je opaziti vpliv avantgarde. Vrstniki so njegovo pesništvo doživljali kot poudarjeno generacijsko, polno ljubezenske in bivanjske problematike. Rodil se je na današnji dan pred 60-imi leti v Ljubljani, umrl pa je komaj 21 let star. Zbirka pesmi Marka Pavčka z naslovom »Z vsako pesmijo me je manj« je izšla šele po njegovi smrti.
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov