Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spomladi leta 1713 so se podložniki tolminskega gospostva uprli novim državnim davkom. Upor se je s Tolminskega razširil še na južno Posočje in Kras. Eden glavnih voditeljev tega velikega tolminskega kmečkega upora je bil Ivan Gradnik, podložnik kanalskega gospostva, rojen okoli leta 1690 v RočÍnjah. Po zadušitvi upora se je nekaj časa skrival na Kranjskem, vendar so ga prijeli in ga skupaj z drugimi puntarskimi vodji Gregorjem Kobalom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom obsodili na smrt. Obglavili so jih na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice.
—–
Slovenski izobraženci, zlasti študentje, so takoj po izbruhu marčne revolucije na Dunaju na današnji dan pred 170-imi leti javno izrazili slovenske narodne zahteve, zbrane v programu Zedinjene Slovenije. Program je zahteval upravno združitev vseh slovenskih dežel, izvolitev deželnega zbora in rabo slovenščine v vseh uradih in šolah. Na koncu razglasa je pisalo: “Dolgo je našo narodnost nemško zatiranje trlo, ali časi krivic so minili, zato tirjamo za nas večje pravice”. Podlaga za objavo peticije o programu Zedinjene Slovenije so bili: članek Matije Majarja-Ziljskega, ki je poudaril, da Slovenci stopamo med svobodne narode in da ne smemo zamuditi zgodovinske priložnosti, peticija dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom, poziv goriških in celovških študentov ter program dunajskega društva Slovenija.
——
Gledališki igralec, režiser in pedagog HINKO NUČIČ je od leta 1918 odločilno vplival na obnovo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Po sporih z gledališkim konzorcijem in dramaturgom je odšel v Maribor in tam postavil temelje drugemu slovenskemu gledališču. V obeh je opravljal glavnino organizatorskega in umetniškega dela, igral številne pomembne vloge in režiral veliko predstav. Deloval je tudi kot pedagog in bil eden izmed utemeljiteljev urejenega umetniškega gledališča na Slovenskem. Gledališki igralec in režiser Hinko Nučič se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.
—–
Tenorist ATTILIO PLANINŠEK je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Arijo Cavaradossija je posnel pred več kot pol stoletja.. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.
—–
Prevajalec, publicist in urednik JOŽE DOLENC je leta 1938 kot laik diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani. Bil je urednik predvojne revije “Radio Ljubljana”, med drugo svetovno vojno je kot krščanski socialist sodeloval pri Radiu Osvobodilne fronte “Kričač”, nato pa je bil interniran v Dachauu. Po vojni je delal pri časopisu “Slovenski poročevalec”, v letih od 1952 do 1975 pa je bil urednik pri celjski Mohorjevi družbi. Veliko je tudi prevajal, zlasti iz nemščine romane, povesti in pravljice, za koledar Mohorjeve družbe pa je pisal spominske biografske in druge zapise. Bil je tudi med snovalci in uredniki obsežnega dela “Leto svetnikov”. Jože Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1912 v Železnikih.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Spomladi leta 1713 so se podložniki tolminskega gospostva uprli novim državnim davkom. Upor se je s Tolminskega razširil še na južno Posočje in Kras. Eden glavnih voditeljev tega velikega tolminskega kmečkega upora je bil Ivan Gradnik, podložnik kanalskega gospostva, rojen okoli leta 1690 v RočÍnjah. Po zadušitvi upora se je nekaj časa skrival na Kranjskem, vendar so ga prijeli in ga skupaj z drugimi puntarskimi vodji Gregorjem Kobalom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom obsodili na smrt. Obglavili so jih na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice.
—–
Slovenski izobraženci, zlasti študentje, so takoj po izbruhu marčne revolucije na Dunaju na današnji dan pred 170-imi leti javno izrazili slovenske narodne zahteve, zbrane v programu Zedinjene Slovenije. Program je zahteval upravno združitev vseh slovenskih dežel, izvolitev deželnega zbora in rabo slovenščine v vseh uradih in šolah. Na koncu razglasa je pisalo: “Dolgo je našo narodnost nemško zatiranje trlo, ali časi krivic so minili, zato tirjamo za nas večje pravice”. Podlaga za objavo peticije o programu Zedinjene Slovenije so bili: članek Matije Majarja-Ziljskega, ki je poudaril, da Slovenci stopamo med svobodne narode in da ne smemo zamuditi zgodovinske priložnosti, peticija dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom, poziv goriških in celovških študentov ter program dunajskega društva Slovenija.
——
Gledališki igralec, režiser in pedagog HINKO NUČIČ je od leta 1918 odločilno vplival na obnovo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Po sporih z gledališkim konzorcijem in dramaturgom je odšel v Maribor in tam postavil temelje drugemu slovenskemu gledališču. V obeh je opravljal glavnino organizatorskega in umetniškega dela, igral številne pomembne vloge in režiral veliko predstav. Deloval je tudi kot pedagog in bil eden izmed utemeljiteljev urejenega umetniškega gledališča na Slovenskem. Gledališki igralec in režiser Hinko Nučič se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.
—–
Tenorist ATTILIO PLANINŠEK je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Arijo Cavaradossija je posnel pred več kot pol stoletja.. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.
—–
Prevajalec, publicist in urednik JOŽE DOLENC je leta 1938 kot laik diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani. Bil je urednik predvojne revije “Radio Ljubljana”, med drugo svetovno vojno je kot krščanski socialist sodeloval pri Radiu Osvobodilne fronte “Kričač”, nato pa je bil interniran v Dachauu. Po vojni je delal pri časopisu “Slovenski poročevalec”, v letih od 1952 do 1975 pa je bil urednik pri celjski Mohorjevi družbi. Veliko je tudi prevajal, zlasti iz nemščine romane, povesti in pravljice, za koledar Mohorjeve družbe pa je pisal spominske biografske in druge zapise. Bil je tudi med snovalci in uredniki obsežnega dela “Leto svetnikov”. Jože Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1912 v Železnikih.
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov