Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igralka in režiserka SILVA CERAR se je rodila pred 110-imi leti v ljubljanski gledališki družini Danilovih. Najprej je nastopala v otroških in mladostnih vlogah v ljubljanski Drami ter v Šentjakobskem gledališču, v letih od 1936 do 41 pa je pri Radiu Ljubljana sodelovala kot igralka ter skupaj z Avgusto Danilovo in Polonco Juvanovo vodila Otroški oder v Ljubljani.
Tudi po vojni je Silva Cerar Danilova vse do upokojitve delala pri radiu ter nastopala v številnih televizijskih oddajah in celovečernih filmih. Kot igralka z zelo širokim glasovnim in interpretacijskim razponom je v radijskih igrah za otroke ustvarila vrsto karakternih in komičnih vlog – predvsem pravljičnih in živalskih – kot režiserka pa se je največ posvečala delu z otroki.
—–
Na današnji dan pred sto leti se je v Ormožu rodil politični delavec, generalmajor in narodni heroj BOJAN POLAK STJENKA. Že pred drugo svetovno vojno je bil povezan z levičarji ter simpatizerji Komunistične partije Jugoslavije, med partizane, pri katerih je opravljal vrsto poveljniških dolžnosti, pa je odšel konec leta 1941. Po vojni je končal višjo aritilerijsko vojno akademijo v Moskvi, nato je bil med drugim jugoslovanski veleposlanik v Nemški demokratični republiki, v letih od 1968 do 73 eden od organizatorjev splošnega ljudskega odpora in komandant glavnega štaba teritorialne obrambe Slovenije ter poslanec republiške in zvezne skupščine. Od leta 1934 je bil Bojan Polak Stjenka član liberalne telovadne organizacije Sokol in tudi uspešen športnik; med drugim je leta 1938 na Plečnikovem stadionu v Ljubljani osvojil naslov jugoslovanskega državnega prvaka v deseteroboju.
—–
Le okoli devetsto znamenitosti z vse zemeljske oble je vpisanih na seznam svetovne dediščine pri Organizaciji združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, in te so seveda pod posebno zaščito. Na tem spisku so tudi slovenske Škocjanske jame, kraške podzemne votline, ki jih je izoblikovala notranjska reka Reka. Kot naravni spomenik so jih v Unescov seznam vpisali na današnji dan pred 32-imi leti. Takó so postale vrednota, ki jo priznava ves svet, država pa je dolžna storiti vse, da to naravno znamenitost ohrani in zavaruje.
Škocjanskim jamam so se na seznamu svetovne kulturne dediščine leta 2011 pridružila še približno 4500 let stara kolišča na ljubljanskem Barju – prazgodovinske naselbine na obrobju Barja, ki je sicer eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji. Na seznamu so zastopana z dvema lokacijama pri Igu in s svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznovrstnost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.
Sicer pa je spomladi leta 2002 ekipa arheologov na ljubljanskem Barju našla tudi leseno kolo z osjo. Izdelano je iz žilavega in trdega jesenovega lesa, os pa iz hrastovine. Po mnenju strokovnjakov je pripadalo prazgodovinskemu dvokolesnemu vozu, njegovo starost pa so ocenili na približno 5150 let in velja za nastarejše znano leseno kolo z osjo na svetu. Razstavljeno je v Mestnem muzeju v Ljubljani.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Igralka in režiserka SILVA CERAR se je rodila pred 110-imi leti v ljubljanski gledališki družini Danilovih. Najprej je nastopala v otroških in mladostnih vlogah v ljubljanski Drami ter v Šentjakobskem gledališču, v letih od 1936 do 41 pa je pri Radiu Ljubljana sodelovala kot igralka ter skupaj z Avgusto Danilovo in Polonco Juvanovo vodila Otroški oder v Ljubljani.
Tudi po vojni je Silva Cerar Danilova vse do upokojitve delala pri radiu ter nastopala v številnih televizijskih oddajah in celovečernih filmih. Kot igralka z zelo širokim glasovnim in interpretacijskim razponom je v radijskih igrah za otroke ustvarila vrsto karakternih in komičnih vlog – predvsem pravljičnih in živalskih – kot režiserka pa se je največ posvečala delu z otroki.
—–
Na današnji dan pred sto leti se je v Ormožu rodil politični delavec, generalmajor in narodni heroj BOJAN POLAK STJENKA. Že pred drugo svetovno vojno je bil povezan z levičarji ter simpatizerji Komunistične partije Jugoslavije, med partizane, pri katerih je opravljal vrsto poveljniških dolžnosti, pa je odšel konec leta 1941. Po vojni je končal višjo aritilerijsko vojno akademijo v Moskvi, nato je bil med drugim jugoslovanski veleposlanik v Nemški demokratični republiki, v letih od 1968 do 73 eden od organizatorjev splošnega ljudskega odpora in komandant glavnega štaba teritorialne obrambe Slovenije ter poslanec republiške in zvezne skupščine. Od leta 1934 je bil Bojan Polak Stjenka član liberalne telovadne organizacije Sokol in tudi uspešen športnik; med drugim je leta 1938 na Plečnikovem stadionu v Ljubljani osvojil naslov jugoslovanskega državnega prvaka v deseteroboju.
—–
Le okoli devetsto znamenitosti z vse zemeljske oble je vpisanih na seznam svetovne dediščine pri Organizaciji združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, in te so seveda pod posebno zaščito. Na tem spisku so tudi slovenske Škocjanske jame, kraške podzemne votline, ki jih je izoblikovala notranjska reka Reka. Kot naravni spomenik so jih v Unescov seznam vpisali na današnji dan pred 32-imi leti. Takó so postale vrednota, ki jo priznava ves svet, država pa je dolžna storiti vse, da to naravno znamenitost ohrani in zavaruje.
Škocjanskim jamam so se na seznamu svetovne kulturne dediščine leta 2011 pridružila še približno 4500 let stara kolišča na ljubljanskem Barju – prazgodovinske naselbine na obrobju Barja, ki je sicer eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji. Na seznamu so zastopana z dvema lokacijama pri Igu in s svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznovrstnost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.
Sicer pa je spomladi leta 2002 ekipa arheologov na ljubljanskem Barju našla tudi leseno kolo z osjo. Izdelano je iz žilavega in trdega jesenovega lesa, os pa iz hrastovine. Po mnenju strokovnjakov je pripadalo prazgodovinskemu dvokolesnemu vozu, njegovo starost pa so ocenili na približno 5150 let in velja za nastarejše znano leseno kolo z osjo na svetu. Razstavljeno je v Mestnem muzeju v Ljubljani.
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov