Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Planini pri Postojni rodil skladatelj OSKAR DEV. Obiskoval je glasbeno šolo v Novem mestu, šolo Glasbene matice v Ljubljani in akademijo na Dunaju. Tam je bil tudi zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Študiral je tudi pravo in kot sodnik delal v Škofji Loki, Kranju in Mariboru. Njegove skladbe razodevajo značilnega romantika, globoko občuteno doživljanje in neprisiljeno humoristično žilico ob sveži melodiki. Oskar Dev je napisal več samospevov ter skladb za moške in mešane zbore in harmoniziral več kot 400 ljudskih pesmi, po večini koroških.
—–
Narodni muzej v Ljubljani je najstarejša nepretrgano delujoča kulturna in znanstvena ustanova na Slovenskem. Leta 1821 so jo ustanovili kranjski deželni stanovi, prva stalna razstava pa je bila v stavbi liceja, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu. Leta 1881 se je Kranjski deželni zbor odločil za graditev nove muzejske stavbe, tri leta pozneje je cesar Franc Jožef položil temeljni kamen, na današnji dan pred 130-imi leti pa so novi muzej slovesno odprli za javnost. S cesarjevim dovoljenjem so ga v čast njegovemu sinu, princu Rudolfu, preimenovali v “Kranjski deželni muzej – Rudolfinum”.
To je bilo prvo izključno za kulturo zgrajeno poslopje v Sloveniji. Že pred drugo svetovno vojno in po njej je Narodni muzej gradivo z nekaterih področij prepustil že obstoječim ali pa novim ustanovam, sam pa je postal specialni muzej. Za področje delovanja je obdržal arheologijo, kulturno zgodovino, numizmatiko, grafiko in muzejsko knjižnico, ima pa tudi oddelek za konserviranje in restavriranje. Med najpomembnejše eksponate, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani, sodi situla – kovinsko vedro – iz 6. stoletja pred našim štetjem; našli so jo na Vačah pri Litiji. Okrašena je s človeškimi in živalskimi figurami, tedanji veljaki pa so jo uporabljali kot posodo za pijačo ob slovesnih priložnostih.
—–
Do burnega leta 1848, “pomladi narodov”, je Avstriji vladal cesar Ferdinand I. Habsburški; zaradi hude bolezni pa se je moral odpovedati prestolu v korist 18-letnega nečaka Franca Jožefa I.; ta je prevzel oblast na današnji dan leta 1848; od leta 1867 je bil tudi ogrski kralj. Vladal je v času, ko je Avstrija začela izgubljati položaj velesile v Evropi in tudi ozemlje. Bojeval se je za prevlado v Italiji in Nemčiji, vendar je izgubil Lombardijo in Benečijo.
Leta 1878 je okupiral Bosno in Hercegovino in skušal prodreti na Balkan. Vztrajal je pri dinastični ureditvi države in ni popuščal vplivu nacionalnih gibanj, to pa je bilo za usodo monarhije odločilno. Osebno je bil konservativen, podpiral pa je gospodarski in kulturni razvoj države. V slovenskih krajih je bil večkrat, zadnjič 1895 po ljubljanskem potresu.
Za to njegovo skrb ob hudi naravni nesreči so mu Ljubljančani ob deseti obletnici potresa sklenili postaviti spomenik, a zaradi zapletov glede lokacije so ga odkrili šele na današnji dan pred 110-imi leti, ko so slovesno proslavljali 60. obletnico cesarjevega vladanja; avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. je sicer vladal kar 68 let. Njegov doprsni kip in druge plastike na spomeniku je upodobil kipar Svetoslav Peruzzi. Vladarjeva bista je na podstavku v parku pred ljubljanskim sodiščem stala do leta 1918, potem so jo po razpadu Avstro-Ogrske zamenjali z doprsnim kipom jezikoslovca Frana Miklošiča, delom kiparja Tineta Kosa.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Planini pri Postojni rodil skladatelj OSKAR DEV. Obiskoval je glasbeno šolo v Novem mestu, šolo Glasbene matice v Ljubljani in akademijo na Dunaju. Tam je bil tudi zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Študiral je tudi pravo in kot sodnik delal v Škofji Loki, Kranju in Mariboru. Njegove skladbe razodevajo značilnega romantika, globoko občuteno doživljanje in neprisiljeno humoristično žilico ob sveži melodiki. Oskar Dev je napisal več samospevov ter skladb za moške in mešane zbore in harmoniziral več kot 400 ljudskih pesmi, po večini koroških.
—–
Narodni muzej v Ljubljani je najstarejša nepretrgano delujoča kulturna in znanstvena ustanova na Slovenskem. Leta 1821 so jo ustanovili kranjski deželni stanovi, prva stalna razstava pa je bila v stavbi liceja, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu. Leta 1881 se je Kranjski deželni zbor odločil za graditev nove muzejske stavbe, tri leta pozneje je cesar Franc Jožef položil temeljni kamen, na današnji dan pred 130-imi leti pa so novi muzej slovesno odprli za javnost. S cesarjevim dovoljenjem so ga v čast njegovemu sinu, princu Rudolfu, preimenovali v “Kranjski deželni muzej – Rudolfinum”.
To je bilo prvo izključno za kulturo zgrajeno poslopje v Sloveniji. Že pred drugo svetovno vojno in po njej je Narodni muzej gradivo z nekaterih področij prepustil že obstoječim ali pa novim ustanovam, sam pa je postal specialni muzej. Za področje delovanja je obdržal arheologijo, kulturno zgodovino, numizmatiko, grafiko in muzejsko knjižnico, ima pa tudi oddelek za konserviranje in restavriranje. Med najpomembnejše eksponate, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani, sodi situla – kovinsko vedro – iz 6. stoletja pred našim štetjem; našli so jo na Vačah pri Litiji. Okrašena je s človeškimi in živalskimi figurami, tedanji veljaki pa so jo uporabljali kot posodo za pijačo ob slovesnih priložnostih.
—–
Do burnega leta 1848, “pomladi narodov”, je Avstriji vladal cesar Ferdinand I. Habsburški; zaradi hude bolezni pa se je moral odpovedati prestolu v korist 18-letnega nečaka Franca Jožefa I.; ta je prevzel oblast na današnji dan leta 1848; od leta 1867 je bil tudi ogrski kralj. Vladal je v času, ko je Avstrija začela izgubljati položaj velesile v Evropi in tudi ozemlje. Bojeval se je za prevlado v Italiji in Nemčiji, vendar je izgubil Lombardijo in Benečijo.
Leta 1878 je okupiral Bosno in Hercegovino in skušal prodreti na Balkan. Vztrajal je pri dinastični ureditvi države in ni popuščal vplivu nacionalnih gibanj, to pa je bilo za usodo monarhije odločilno. Osebno je bil konservativen, podpiral pa je gospodarski in kulturni razvoj države. V slovenskih krajih je bil večkrat, zadnjič 1895 po ljubljanskem potresu.
Za to njegovo skrb ob hudi naravni nesreči so mu Ljubljančani ob deseti obletnici potresa sklenili postaviti spomenik, a zaradi zapletov glede lokacije so ga odkrili šele na današnji dan pred 110-imi leti, ko so slovesno proslavljali 60. obletnico cesarjevega vladanja; avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. je sicer vladal kar 68 let. Njegov doprsni kip in druge plastike na spomeniku je upodobil kipar Svetoslav Peruzzi. Vladarjeva bista je na podstavku v parku pred ljubljanskim sodiščem stala do leta 1918, potem so jo po razpadu Avstro-Ogrske zamenjali z doprsnim kipom jezikoslovca Frana Miklošiča, delom kiparja Tineta Kosa.
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Neveljaven email naslov